Zemlji se približuje asteroid, ki bi lahko po ocenah znanstvenikov leta 2032 povzročil uničujoč trk. Asteroid 2024 YR4, ki meri od 40 do 100 metrov v premeru, ima po trenutnih izračunih dva odstotka možnosti, da zadene naš planet. Če bi se to zgodilo, bi nastala škoda primerljiva z eksplozijo jedrske bombe. Znanstveniki zato že razpravljajo o različnih strategijah obrambe, od uporabe jedrskega orožja do preusmeritve s pomočjo močnih laserjev ali vesoljskih plovil.
Asteroid, ki grozi mestu, ne planetu
Evropska vesoljska agencija (ESA) je asteroid poimenovala “uničevalec mest”, saj bi njegov potencialni trk lahko uničil urbano območje velikosti večjega mesta. Njegova pot bo še naprej pod budnim očesom astronomov, saj se bo maja letos umaknil iz vidnega polja in se nato decembra 2032 vrnil v bližino Zemlje.
“Čeprav je možnost trka majhna, je še vedno realna. Takšnih dogodkov ne moremo jemati zlahka,” opozarja britanski astronom dr. David Whitehouse.
Jedrsko orožje – skrajna možnost s številnimi tveganji
Ena od najbolj kontroverznih rešitev, o katerih razpravljajo znanstveniki, je uporaba jedrskega orožja. Čeprav Hollywood pogosto prikazuje spektakularne eksplozije asteroidov, je resničnost precej drugačna.
“Prikazi v filmih, kot je Armagedon, so popolnoma lažni. Jedrske naprave ne bi uporabili za razstrelitev asteroida, ampak za njegovo preusmeritev,” je pojasnil Lindley Johnson, vodja za planetarno obrambo pri Nasi.
Znanstveniki iz Sandia National Laboratories menijo, da bi močan, a natančno usmerjen jedrski udar lahko spremenil orbito asteroida in ga usmeril stran od Zemlje. Glavna nevarnost pri takšni metodi je razbitje asteroida na več manjših delcev, ki bi kljub temu lahko dosegli površje planeta in povzročili lokalno opustošenje.
Laser – obetavna, a nepreizkušena tehnologija
Druga potencialna strategija vključuje uporabo zmogljivih laserjev. Po besedah Qichenga Zhanga z Univerze Kalifornija v Santa Barbari bi lahko asteroid preusmerili z laserskim žarkom, ki bi ga z večmesečnim delovanjem usmerjal stran od Zemlje.
“Teoretično bi z gigavatnim laserjem v mesecu dni uspeli preusmeriti asteroid,” pojasnjuje Zhang. “A težava je, da takšne tehnologije še nimamo – vsaj ne uradno.”
Dr. Whitehouse je dodal, da bi bil razvoj tovrstnega sistema tehnično zahteven in časovno zamuden, zato ostaja vprašanje, ali bi ga uspeli razviti pravočasno.
Vesoljski impaktor: Preizkušena rešitev s potencialom
Najbolj verjeten scenarij za preusmeritev asteroida je metoda, ki temelji na t.i. kinetičnem impaktorju. Gre za vesoljsko plovilo, ki bi z veliko hitrostjo trčilo v asteroid in ga odrinilo z njegove poti.
Nasa je to strategijo uspešno preizkusila septembra 2022 v okviru misije DART (Double Asteroid Redirection Test), ko je vesoljsko plovilo trčilo v asteroid Dimorphos in spremenilo njegovo orbito.
“Podobno misijo bi lahko izvedli tudi v primeru asteroida 2024 YR4, morda celo z dvema ploviloma hkrati,” pojasnjuje Whitehouse. “Zasnovo že imamo, potrebna bi bila le posodobitev tehnologije.”
Gravitacijski vlačilec – elegantna, a počasna rešitev
Med zanimivejšimi, a manj praktičnimi idejami je tudi uporaba t.i. gravitacijskega vlačilca. Gre za posebno vesoljsko sondo, ki bi se približala asteroidu in s svojo gravitacijsko silo postopoma vplivala na njegovo pot.
“To bi bila najbolj elegantna rešitev, saj bi asteroid ostal cel in ne bi povzročili dodatnih tveganj zaradi razbitin,” pravi Whitehouse. “A vprašanje je, ali bi imeli dovolj časa, saj je ta proces zelo počasen.”
Čas – ključni izziv planetarne obrambe
Največja težava pri obravnavanju asteroida 2024 YR4 je pomanjkanje časa. Ker bo že maja letos izginil iz vidnega polja, bodo znanstveniki imeli le še nekaj let za podrobno načrtovanje morebitnega posega.
“Vsak dan šteje. Če zamudimo, nas lahko preseneti,” opozarja Whitehouse. “Zgodovina nas uči, da je vesolje nepredvidljivo in da se moramo na to pripraviti.”
Čeprav je možnost trka relativno majhna, ostaja asteroid 2024 YR4 opomnik, kako ranljiva je lahko Zemlja ob srečanju z nepredvidljivimi nebesnimi telesi. Znanstveniki zato že zdaj oblikujejo načrte, ki bi lahko nekoč preprečili katastrofo planetarnih razsežnosti.