Države skupine G7 in Evropska unija so dosegle dokončni dogovor o razdelitvi 46-milijardnega posojila Ukrajini, ki je bilo načelno dogovorjeno že na junijskem vrhu v Italiji. Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je v ponedeljek potrdila, da bodo ZDA prispevale 20 milijard dolarjev, enak prispevek bo dodala tudi Evropska unija. Preostalih 10 milijard dolarjev bodo zagotovile Velika Britanija, Japonska in Kanada.
Po večmesečnih pogajanjih so strani končno našle način za razdelitev finančnega bremena, pri čemer Evropski uniji ni bilo treba spreminjati svojih pravil o sankcijah proti Rusiji. Ta posojilna podpora bo Ukrajini pomagala v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva in obnovo ključnih sektorjev, uničenih zaradi vojne.
Pomemben del pogajanj je bil tudi vprašanje sankcij proti Rusiji. ZDA si prizadevajo, da bi Evropska unija podaljšala obdobje veljavnosti sankcij z vsakih šest mesecev na tri leta, kar bi zagotovilo, da bo zamrznjeno rusko premoženje ostalo nedotaknjeno. To premoženje, ocenjujejo, bi lahko služilo kot vir prihodkov za Ukrajino.
Evropska komisija je že septembra predlagala podaljšanje obdobja za obnavljanje sankcij, vendar pa Madžarska, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, zahteva, da se odločitve o tem počakajo na rezultate ameriških volitev.
Države članice EU so dokončno sprejele pravno podlago za uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja. Od februarja 2022 je zamrznjeno premoženje ruske centralne banke v višini približno 210 milijard evrov, pri čemer ocenjujejo, da letni izredni prihodki od tega premoženja znašajo med 2,5 in 3 milijarde evrov.
Svet Evropske unije je potrdil vzpostavitev posebnega posojilnega mehanizma, ki bo Ukrajini omogočil odplačevanje posojila s prihodki od upravljanja ruskega premoženja. Evropska unija bo prispevala do 35 milijard evrov, vendar bo končni znesek prispevka po današnjem dogovoru znašal približno 18 milijard evrov.
