V medijih odmeva poteza razvpitega podjetnika Roka Snežića, ki je povzročila precej razburjenja v Bosni in Hercegovini. Snežić, ki je znan po svojih kontroverznih potezah in izjavah, je tokrat pozornost usmeril na eno najbolj prepoznavnih kulinaričnih dobrot v regiji – sarajevske čevapčiče.
Snežić je nedavno pokupil več ključnih domen, povezanih s sarajevskimi čevapčiči, vključno s končnicami “.com”, “.net”, “.org” in “.eu”. S tem je preprečil Bosni in Hercegovini, da bi na teh domenah promovirala svojo tradicionalno jed, ki jo želijo zaščititi na ravni Evropske unije. Ta poteza ni bila naključna – Snežić trdi, da je to njegov odgovor na večletno prepoved vstopa v državo, ki jo je uvedla bosanska vlada.
Bosanske oblasti so Snežiću od leta 2020 do junija 2023 prepovedale vstop v državo zaradi domnevne varnostne grožnje. Kot glavni razlog za to prepoved navaja nekdanjega direktorja Obveščevalno-varnostne agencije BiH (OBA), Osmana Mehmedagića, ki ga Snežić krivi za svoje težave. Mehmedagić, znan pod vzdevkom “Osmica”, je bil medtem razrešen s položaja, Snežiću pa je sodišče omogočilo ponovno pridobitev pravic za vstop v BiH.
Snežić zdaj zahteva javno opravičilo bosanske vlade kot pogoj, da brezplačno preda lastništvo nad omenjenimi domenami nazaj Bosni in Hercegovini. “Vse te domene, ki so v moji lasti, bom predal zastonj, samo prosim bošnjaško vlado za javno opravičilo mojim mladoletnim otrokom,” je izjavil.
Snežić je na svoji spletni strani sarajevskicevap.ba začel objavljati članke o Osmanu Mehmedagiću, kjer ga označuje za glavnega krivca, da je bil sam uvrščen na “črno listo”. Prav Mehmedagiću očita, da je bil zaradi njega ločen od svoje družine v Banja Luki, kjer prebivata njegova mladoletna otroka. Mehmedagić se je medtem soočil z več obtožbami, vključno s prepovedjo vstopa v Evropsko unijo in umestitvijo na ameriško črno listo, kar po Snežićevih besedah dokazuje nepravičnost ukrepov proti njemu.
Vprašanje zaščite sarajevskih čevapčičev je v zadnjih letih postalo simbolično za bosansko kulturno dediščino, ki si prizadeva za priznanje na ravni Evropske unije. Vendar pa Snežićeva dejanja kažejo, kako lahko tudi kulturne in kulinarične ikone postanejo politično orodje v rokah posameznikov z osebnimi interesi. Snežičeva zahteva po javnem opravičilu postavlja bosanske oblasti v težavno situacijo, saj se soočajo z dilemo, ali ugoditi Snežiću in tvegati politično osramotitev ali vztrajati pri svojih stališčih in tvegati izgubo domen, ki bi lahko vplivale na prepoznavnost sarajevskih čevapčičev na mednarodni ravni.
Rok Snežić je s to potezo ponovno dokazal, da ni le podjetnik, temveč tudi mojster provokacije, ki zna izkoristiti vsako priložnost za uveljavitev svojih interesov. Ostaja le vprašanje, kako bo na njegovo zahtevo odgovorila bosanska vlada in kakšne posledice bo to imelo za prihodnost zaščite sarajevskih čevapčičev v Evropi.
