Ta drastični ukrep je bil namenjen zaustavitvi napredovanja Rdeče armade po tej ključni rečni poti. Čeprav so Sovjeti po vojni nekatere ladje odstranili, je veliko razbitin ostalo ujetih na dnu reke. Danes, ob nizkem vodostaju Donave, so te potopljene ladje ponovno prišle na dan, razkrivajoč srhljivo okostje nacistične flotilje.
Kot del obsežnega projekta čiščenja reke, je Srbija začela dviganje teh zgodovinskih ostankov, saj načrtuje v prihodnjih mesecih iz Donave izvleči okoli 100 ladij, ki so na dnu reke ležale vse od septembra 1944.
Operacija, imenovana ‘Donavski vilin’, je bila izvedena pod poveljstvom nemškega poveljstva armadne skupine E na Balkanu. Cilj je bil blokirati Donavo s potopitvijo približno 200 plovil, s čimer bi Nemci preprečili prehod sovjetskih sil. Poleti 1944 je Rdeča armada zlomila nemški odpor v Besarabiji in prisilila Romunijo, da se pridruži protihitlerjevski koaliciji, s čimer je položaj za nemško črnomorsko floto postal brezupen.
Nemška rečna flota pod poveljstvom kontraadmirala Paula Zieba je med koordiniranimi napadi romunskih sil in jugoslovanskih partizanov utrpela hude izgube. Ko so nemške ladje prispele do Đerdapske soteske, je postalo jasno, da nadaljnji preboj ni več mogoč. Ladje so načrtno potopili, ko so kopenske sile Rdeče armade 5. septembra dosegle levo obalo Donave in odrezale umik Nemcem, ki so poskušali pobegniti proti Beogradu.
Nemci so izvedli dva večja potopa ladij, 7. septembra pri Prahovu in med 14. in 17. septembrom pri Brzi Palanki, s čimer so sovjetskim plovilom onemogočili plovbo po Donavi.
Ocenjuje se, da je bilo med operacijo ‘Donavski vilin’ potopljenih od 160 do 220 nemških ladij, ki so plule iz Črnega morja proti pristanišču Prahovo pri Negotinu, kjer so se prisilno ustavile. Po vojni je Jugoslovanska ljudska armada nekaj ladij odstranila in vključila v svojo rečno mornarico, vendar pa večina ladij, opremljenih z neeksplodiranimi bojnimi sredstvi, še vedno leži na dnu Donave, kar otežuje plovbo, zlasti v času nizkega vodostaja.
Srbski minister za infrastrukturo in energetiko, Goran Vesić, je pred tedni sporočil, da so pri Prahovu uspešno izvlekli prvo ladjo nemške rečne flote. Napovedal je, da bodo v prihodnjih mesecih iz Donave odstranili še 21 ladij, skupaj pa naj bi iz reke dvignili okoli 100 nacističnih plovil. Vsaka ladja bo po njegovih besedah temeljito pregledana, nato pa bodo strokovnjaki varno razgradili eksplozivna sredstva, ki so na njih ostala.
Ko bo ta proces končan, bo javnost dobila priložnost, da si ogleda del te potopljene flote, ki že skoraj 80 let predstavlja tihega, a nevarnega spomin na drugo svetovno vojno in njene posledice na tem delu Evrope.
