Njuno delo velja za prelomno na področju umetne inteligence, ki se danes uporablja na številnih področjih, od prepoznavanja slik do analize velikih podatkovnih zbirk.
Švedska kraljeva akademija znanosti je v obrazložitvi zapisala, da je njuno delo iz 80. let prejšnjega stoletja uporabilo koncepte iz fizike za razvoj metod, ki omogočajo strojno učenje. “Računalniki sicer ne mislijo, lahko pa z uporabo mrežnih struktur posnemajo funkcije, kot sta spomin in učenje,” so pojasnili.
Hopfield je razvil mrežo, ki omogoča shranjevanje in rekonstrukcijo vzorcev, medtem ko je Hinton razvil metodo za prepoznavanje lastnosti v podatkih. Njuno delo je ključno za razvoj velikih umetnih nevronskih mrež, ki se danes uporabljajo za vrsto kompleksnih nalog.
John J. Hopfield, rojen leta 1933 v Chicagu, je doktoriral iz fizike na Univerzi Cornell in je profesor na Univerzi Princeton, medtem ko je Geoffrey E. Hinton, rojen leta 1947 v Londonu, profesor računalništva in informatike na univerzi v Torontu.
Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Pierre Agostini, Ferenc Krausz in Anne L’Huillier za raziskovanje elektronov v atomih in molekulah.
Razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad so se začele v ponedeljek z nagrado za medicino in fiziologijo. V naslednjih dneh bodo sledile nagrade za kemijo, literaturo, mir in ekonomijo. Podelitev nagrad bo potekala 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Vsaka nagrada je vredna 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov, ki se razdelijo med nagrajence.
