Po podatkih EEA je le tretjina evropskih površinskih voda v dobrem stanju. Ekološko stanje, ki meri zdravje vodnega ekosistema, je slabo ali nezadostno pri večini vodnih teles. Površinske vode, kot so reke, jezera in obalne vode, so najbolj prizadete zaradi onesnaženosti zraka in škodljivih praks v kmetijstvu. Izpusti iz prometa in industrije ter kurjenje fosilnih goriv prispevajo k onesnaževanju zraka, kar negativno vpliva na vode. Kmetijska industrija pa s svojimi pesticidi in gnojili prispeva k onesnaževanju tal, kar se odraža tudi v slabši kakovosti vode.
Podzemne vode, ki predstavljajo glavni vir pitne vode v Evropi, so v boljšem stanju. EEA poroča, da je 77 odstotkov teh vodnih teles doseglo dobro kemijsko stanje. Kljub temu onesnaženost s kemičnimi snovmi, kot so PFAS in mikroplastika, ostaja resna grožnja za varnost pitne vode. Dobro kemijsko stanje pomeni, da voda ni prekomerno onesnažena s strupenimi snovmi, vendar agencija opozarja, da mora Evropa še naprej vlagati napore v zaščito teh virov.
Pomanjkanje vode in poplave zaradi vremenskih sprememb
Evropska agencija za okolje je prav tako izpostavila tveganja, ki jih prinaša podnebna kriza. Spreminjajoči se vremenski vzorci bodo Evropo vse bolj izpostavljali tako pomanjkanju vode kot tudi uničujočim poplavam. V zadnjem letu smo bili priča uničujočim poplavam v Italiji, na Norveškem in v Sloveniji, ki so povzročile ogromno škodo in terjale življenja. EEA opozarja, da bo cenovno in trajnostno obvladovanje teh tveganj ključno za prihodnost Evrope.
Pozivi k trajnostnim praksam v kmetijstvu in zmanjšanju uporabe pesticidov
Agencija poudarja, da mora evropsko kmetijstvo narediti korak naprej in začeti uporabljati bolj trajnostne in ekološke prakse, ki bi zmanjšale vpliv na okolje. Prehod na agroekološke metode in sprememba prehranjevalnih navad sta nujna koraka, ki bi prispevala k zaščiti vodnih virov. EEA poziva države članice, da do leta 2030 prepolovijo uporabo pesticidov in zmanjšajo porabo vode, da bi preprečili nadaljnje poslabšanje stanja voda.
Potrebni so nujni ukrepi za zaščito vodnih virov
Izvršna direktorica EEA, Leena Ylä-Mononen, je ob objavi poročila poudarila, da so potrebni takojšnji in odločni ukrepi za izboljšanje stanja evropskih voda. “Podvojiti moramo naša prizadevanja, da bodo naši dragoceni viri – reke, jezera in obalne vode – znova v dobrem stanju,” je dejala. Po njenem mnenju je zaščita vodnih virov ključna za prihodnje generacije, saj bodo Evropa in svet zaradi podnebnih sprememb vse bolj izpostavljeni nepredvidljivim vremenskim pojavom, kot so poplave in suše.
EEA poziva evropske vlade, naj med svoje prioritete uvrstijo zmanjšanje porabe vode, izboljšanje kakovosti vodnih virov in obnovitev naravnih ekosistemov. Le tako bo mogoče zagotoviti, da bo vodna varnost Evrope ostala stabilna in trajnostna, tudi v prihodnosti.
