Ob svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, je v ospredju opozorilo na stisko 733 milijonov ljudi, ki se po vsem svetu soočajo z lakoto. Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) poudarja, da bi svetovna kmetijska proizvodnja lahko zagotovila hrano za več ljudi, kot jih živi na Zemlji, vendar lakota še vedno vztraja. Glavni dejavniki, ki k temu prispevajo, so podnebne spremembe, konflikti, gospodarske krize, pandemije in neenakosti.
FAO opozarja, da bi morala biti hrana dostopna vsem ljudem, saj je skupaj z zrakom in vodo ena izmed osnovnih človekovih potreb. Pravica do hrane je del temeljnih človekovih pravic, zapisanih v splošni deklaraciji človekovih pravic in mednarodnih paktih.
Izzivi samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji
V Sloveniji ob svetovnem dnevu hrane opozarjajo na pomen trajnostne pridelave in prehranske varnosti. Na ljubljanski biotehniški fakulteti so poudarili, da je samooskrba z zelenjavo v Sloveniji še vedno velik izziv. Kljub temu, da se je v zadnjem desetletju samooskrba z žiti povečala, je upadla pri sadju, krompirju in zelenjavi. V Sloveniji je bila stopnja samooskrbe lani najvišja pri žitih (80 %), najnižja pa pri sadju (16 %), kar je posledica neugodnih vremenskih razmer.
Med živalskimi proizvodi je bila samooskrba najvišja pri jajcih (95 %), medtem ko se je oskrba z medom močno zmanjšala. V obdobju od lanskega do letošnjega septembra so cene hrane v Sloveniji zrasle za 1,4 %, pri čemer so največji porast cen zabeležili pri sadju in sladkih izdelkih, medtem ko so cene zelenjave nekoliko upadle.
