Victoria Nuland, tretja najpomembnejša ameriška diplomatka, ki je znana po svoji odločni podpori Ukrajini v vojni z Rusijo, bo v prihodnjih tednih odstopila z mesta državne podsekretarke za politične zadeve, je sporočilo zunanje ministrstvo.
Nulandovo bo kot vršilec dolžnosti nadomestil John Bass, državni podsekretar za upravljanje, je v izjavi povedal državni sekretar Antony Blinken. Slednji je toplo pohvalil Nulandovo, poklicno diplomatko, ki je bila nekdaj tiskovna predstavnica ministrstva in kasneje vodilna diplomatka za Evropo in veleposlanica pri Natu.
“Diplomati in študenti zunanje politike bodo v prihodnjih letih preučevali Torijino vodenje Ukrajine,” je v pisni izjavi dejal Blinken in namignil na Nulandovo podporo Ukrajini, zlasti po ruski invaziji leta 2022.
“Njena prizadevanja so bila nepogrešljiva pri spopadanju z obsežno invazijo Putina na Ukrajino in pri oblikovanju svetovne koalicije, ki je zagotovila njegov strateški neuspeh,” je dodal Blinken.
Bela hiša se ni takoj odzvala na prošnjo za komentar o tem, kdo bi lahko bil imenovan na to mesto za nedoločen čas.
Upokojitev Nulandove verjetno ne pomeni ideološkega premika v državni upravi. Glavni razlog za njeno odpoved pa je po vsej verjetnosti zavrnitev napredovanja. Lani je namreč namesto nje napredoval strokovnjak za Kitajsko, Kurt Campbell. Povišan je bil na drugo mesto pod državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom. Nulandovi bližnji razlagali, da je veliko bolj usposobljena od Campbella. “Ne bo delala za Kurta,” je Pucku povedal anonimni vir in napovedal, da bo Nulandova odstopila kmalu po potrditvi Campbella.
Nulandova je delala do konca. Pred mesecem dni je bila v Kijevu. Le nekaj dni preden je predsednik Volodimir Zelenski odpustil svojega vrhovnega vojaškega poveljnika. Verjetno je šlo za Nulandovo zahtevo ali pa je to storil vsaj z njeno odobritvijo. Do zadnjega dne je ostala zavezana maksimalni podori Ukrajini v vojni proti Rusiji. K temu je bila zavezana vse od revolucije na Majdanu leta 2014.
V devetdesetih letih je Nulandova delala na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi, kasneje pa kot vodja osebja Strobea Talbotta, ki je v Clintonovi administraciji vodil rusko politiko. Leta 1994, ko je Boris Jelcin začel vojno v Čečeniji, da bi preprečil razpad Ruske federacije, je bila Nulandova med tistimi, ki so se zavzemali za to, da bi ZDA bolj kaznovale Rusijo zaradi njenih vojnih prizadevanj. “V Čečeniji se je veliko ljudi, med njimi tudi jaz, zavzemalo za to, da bi morali Rusijo prizadeti in da je treba najti način, kako jo prizadeti.” je leta pozneje povedala v intervjuju.
Njeni pozivi k kaznovanju Rusije zaradi Čečenije niso bili upoštevani. Več uspeha je imela pozneje. V času Georgea W. Busha je delala za podpredsednika Dicka Cheneyja.
Nulandova je v Obamovih letih je pod državno sekretarko Hillary Clinton doživljala razcvet. Ni želela delati v administraciji Donalda Trumpa, zato se je usmerila v spodbujanje laži Russiagate. Nulandova se je pod Bidnovim vodstvom vrnila v vladno službo. Večkrat je obiskala Kijev in ob nudenju podpore tudi izvajala nadzor nad dogajanjem v Ukrajini.
Medtem, ko se še ni polegel prah in mediji še pišejo o njenem odhodu, je fakulteta SIPA že najavila, da se jim bo Viktoria Nuland pridružila.
