Volitve, ki bodo v ZDA potekale 5. novembra, obljubljajo, da bodo med najbolj odločilnimi v sodobnem času. V trenutku, ko se ZDA soočajo z velikimi notranjimi izzivi in zapletenimi mednarodnimi odnosi, bodo volivci izbirali voditelja, ki bo v naslednjih štirih letih oblikoval prihodnost te globalne velesile. Na voljo sta dve povsem različni viziji: Donald Trump, nekdanji predsednik, in Kamala Harris, aktualna podpredsednica, prinašata kontrastne poglede na to, kako naj Amerika nastopa doma in na svetovnem prizorišču.
Trumpova Amerika: Izraelski zaveznik, grožnja Iranu in obnovljene vezi z Rusijo?
Če se v Belo hišo vrne Donald Trump, lahko pričakujemo krepitev ameriške podpore Izraelu, kjer bo nova administracija v celoti stala ob strani izraelski vladi. Trump je že nakazal, da bo na ključne položaje postavil vplivne posameznike, kot sta milijarder Elon Musk in odvetnik ter nekdanji neodvisni predsedniški kandidat Robert F. Kennedy mlajši. Ti koraki bi lahko Ameriko usmerili v še bolj trdo in neprilagodljivo držo na globalni sceni, kjer bi Iran in Kitajska predstavljala glavna tekmeca.
Napetosti z Iranom bi se pod Trumpovim vodstvom lahko dodatno zaostrile, s čimer bi se tveganje za širši bližnjevzhodni konflikt še povečalo. Takšna eskalacija bi lahko v regijo prinesla največje vojaške spopade po desetletjih, saj bi Iran zavezništva iskal pri Rusiji in Kitajski, ki tudi sami postajajo vse bolj vpleteni v regionalne napetosti. Kljub temu pa se zdi, da bi Trump z Rusijo ponovno vzpostavil bolj pragmatične odnose in se izogibal neposrednim konfliktom v območjih, kjer ima ruska vojska vpliv, denimo v Severni Koreji.
Harrisova strategija: Večji pritisk na Rusijo in podpora Ukrajini
Kamala Harris na drugi strani prinaša vizijo, ki je osredotočena na zavezništva z evropskimi državami in na nadaljnje vlaganje v Ukrajino kot ključnega zaveznika proti ruski širitvi vpliva. Če bi Harrisova postala predsednica, bi bil glavni cilj njene zunanje politike oslabljenje Rusije, saj bi administracija verjetno okrepila sankcije in vojaško podporo Ukrajini. V tem primeru bi napetosti na evropski celini dosegle nove ravni, kar bi lahko privedlo do konfliktov, ki bi še dodatno destabilizirali Evropo in zmanjšali njeno vlogo v svetovni politiki.
Harrisova naj bi posvečala večjo pozornost tudi Severni Koreji, kjer bi lahko nadaljevala pritisk in si prizadevala za zmanjšanje severnokorejskih vojaških zmogljivosti. Kljub temu pa naj ne bi namenila enake pozornosti Kitajski kot Trump, kar bi lahko Kitajski omogočilo večji vpliv na azijsko-pacifiškem območju.
Neizogiben vpliv na svetovno politiko
Ne glede na izid volitev bo odločitev ameriških volivcev globoko vplivala na preostanek sveta. Trumpova vrnitev v Belo hišo bi lahko pomenila radikalno spremembo ameriške zunanje politike, kjer bi se ZDA osredotočile na pragmatične odnose z avtoritarnimi voditelji, hkrati pa odločneje ukrepale proti svojim neprijateljem. Harrisova bi verjetno nadaljevala dosedanjo pot večstranskega sodelovanja, vendar s trdim stališčem do Rusije, zaradi česar bi lahko Evropo potisnila v nevarne spopade in izzvala dolgoročne spremembe v razmerju moči na svetovni ravni.
Torkove volitve 5. novembra bodo morda določile prihodnost sveta bolj kot kateri koli drug dogodek v zadnjih desetletjih. Ameriški predsednik, ki bo zasedel Belo hišo, ne bo le vplival na prihodnost ZDA, temveč bo krojil tudi potek dogodkov po vsem svetu.
