Turške oblasti so danes razrešile tri župane mest na jugovzhodu države z večinskim kurdskim prebivalstvom, pri čemer jih bremenijo obtožbe članstva v teroristični organizaciji. Odstavitve so povzročile burne odzive tako znotraj kot zunaj Turčije, saj gre za nov primer pritiska na prokurdske politike, ki jih vlada pogosto obravnava kot potencialno grožnjo.
Notranje ministrstvo v Ankari je sporočilo, da so bili s položajev razrešeni Ahmet Türk, župan mesta Mardin, Gülistan Sönük, županja mesta Batman, in Mehmet Karayilan, župan okrožja Halfeti v provinci Sanliurfa. Na njihova mesta so začasno imenovali vladne uradnike, kar je običajna praksa turške vlade ob odstavitvah zaradi suma povezav s terorizmom. Vsi trije odstavljeni politiki prihajajo iz Ljudske stranke za enakost in demokracijo (DEM), prokurdske politične stranke, ki se redno sooča z obtožbami o povezavah s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK).
Prokurdska stranka DEM: “Napad na pravice Kurdov”
Ljudska stranka za enakost in demokracijo je v odzivu na današnje dogajanje ostro obsodila vladno potezo, ki jo označuje za “velik napad na pravico Kurdov, da volijo in so izvoljeni”. Stranka že dolgo trdi, da vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) predsednika Recepa Tayyipa Erdogana sistematično omejuje pravice kurdske skupnosti in njeno politično zastopanost, kar naj bi kazalo na poskus marginalizacije prokurdskih glasov v turški politiki.
Ostri odzivi opozicije: Istanbul v podporo odstavljenim županom
Med prvimi, ki so izrazili podporo odstavljenim županom, je bil istanbulski župan Ekrem Imamoglu, ključna osebnost osrednje opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP). Imamoglu, ki že dlje časa kritizira Erdoganovo vlado, je na družbenem omrežju X zapisal: “Vlada je izgubila nadzor.” Imamoglu je sicer tudi sam deležen pritiskov s strani oblasti; pred nekaj dnevi je sodeloval v protestih proti aretaciji Ahmeta Özerja, župana istanbulskega okrožja Esenyurt, ki so ga prav tako pridržali zaradi suma povezav s PKK.
Obenem je predsednik Erdogan proti Imamogluju in vodji CHP Özgürju Özelu vložil tožbo zaradi domnevnega obrekovanja oziroma žalitve predsednika. Tožbe zaradi žalitve predsednika so v Turčiji pogost mehanizem za utišanje kritikov vlade, še posebej tistih iz vrst opozicije.
Erdoganov pritisk na opozicijo in kurdsko skupnost se nadaljuje
Turška vlada, ki jo vodi predsednik Erdogan, že leta obtožuje prokurdskih političnih voditeljev povezav s terorizmom, pri čemer se pogosto sklicuje na domnevne stike s PKK. Ta skupina je v Turčiji prepovedana in se že desetletja bojuje za večjo avtonomijo kurdske skupnosti. Nasprotniki Erdogana menijo, da predsednik obtožbe o terorizmu uporablja kot orodje za zatiranje političnih nasprotnikov ter za zmanjšanje vpliva prokurdske in leve opozicije.
Z današnjimi odstavitvami in nedavnimi aretacijami ter tožbami proti vodilnim opozicijskim politikom se pritiski na turško opozicijo še stopnjujejo. Turški predsednik Erdogan namreč stopnjuje nadzor nad ključnimi javnimi institucijami in političnimi tekmeci, pri čemer si prizadeva za konsolidacijo moči pred prihajajočimi volitvami.
