Kmalu po zmagi na ameriških predsedniških volitvah je Donald Trump vzpostavil stik z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V pogovoru, ki je trajal približno 25 minut, je novoizvoljeni predsednik ZDA poskušal pomiriti ukrajinskega voditelja glede nadaljnje podpore Ukrajini, ob tem pa poudaril svojo pripravljenost za diplomacijo. Presenetljivo je bil na klicu navzoč tudi Elon Musk, ameriški poslovnež in domnevni prihodnji član Trumpove administracije, ki je v zadnjih mesecih vzbudil veliko pozornosti zaradi vpletanja v konflikt v Ukrajini.
Trumpovi predvolilni dvomi in ukrajinske skrbi
Trumpove izjave med kampanjo so v Kijevu sprožile precejšnje pomisleke, saj je dvomil o učinkovitosti vojaške pomoči Ukrajini in izpostavljal potrebo po alternativnih rešitvah za konflikt. V svojem kritičnem odnosu do obsežnih pošiljk orožja je poudaril, da vojaške rešitve za mir v regiji ne vidi kot učinkovite. Kljub temu naj bi Trump Zelenskemu obljubil, da bo Ukrajina pod njegovo administracijo deležna podpore, a ni navedel podrobnosti.
Elon Musk: Podpora prek Starlinka, a s pridržki
Prisotnost Elona Muska na telefonskem pogovoru je zanimiva zaradi njegove dosedanje vloge v ukrajinskem konfliktu. Starlinkovi satelitski terminali, ki jih upravlja Muskova družba SpaceX, so se izkazali kot ključni za komunikacijo ukrajinskih oboroženih sil. Kljub kritikam glede dobave vojaške opreme je Musk zagotovil nadaljevanje podpore preko Starlinka, ki Ukrajini omogoča zanesljive komunikacijske povezave. Ta zaveza je v Kijevu še posebej dragocena, saj je Musk v preteklosti predlagal lasten mirovni načrt, ki so ga mnogi v Ukrajini doživeli kot prorusko usmerjenega.
Na družbenem omrežju X je Musk medtem zapisal, da pričakuje skorajšnji konec “vojne in nesmiselnega ubijanja” v Ukrajini. Njegova izjava je sprožila razpravo, saj naj bi temeljila na načrtu, ki ga je omenjal “Newsweek” – v njem naj bi območje konflikta nadzorovale evropske sile, medtem ko bi Rusija ohranila del osvojenega ozemlja. Muskove besede so naletele na mešane odzive, zlasti zaradi Muskovih domnevnih rednih pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Po navedbah treh virov, seznanjenih s pogovorom, je Zelenski ocenil klic kot “dober”. Medtem ko Trump in Zelenski nista obravnavala konkretnih načrtov za končanje vojne ali nadaljevanje dobav orožja, naj bi Trumpov ton in obljube Zelenskemu vzbudile optimizem. Trump mu je obljubil, da ga njegova administracija ne bo razočarala, s čimer naj bi se poskušal distancirati od nekaterih predvolilnih izjav, ki so vzbudile nemir v Ukrajini.
Vloga Richarda Grenella, nekdanjega ameriškega veleposlanika v Nemčiji in Trumpovega tesnega sodelavca, ki je bil prisoten na klicu, nakazuje nadaljnje premike v Trumpovi zunanji politiki. Grenella mnogi vidijo kot potencialnega prihodnjega državnega sekretarja, kar pomeni, da bodo zunanji politični odnosi z Ukrajino in Rusijo pod Trumpovo administracijo deležni novih pristopov.
Dan po klicu med Trumpom in Zelenskim je visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell obiskal Kijev, kjer je Ukrajini zagotovil podporo EU ne glede na politične spremembe v ZDA. “Evropa bo stala ob strani Ukrajini,” je dejal Borrell, ki v kratkem zapušča svoj položaj, a je ob tem poudaril pomen kontinuitete evropske podpore.
Čeprav Zelenski klic z ameriškim predsednikom vidi kot pozitiven signal, ostajajo številna vprašanja odprta. Ni jasno, kakšna bo Trumpova politika do Ukrajine v praksi, še posebej glede vojaške pomoči in sankcij proti Rusiji. Kljub diplomatskim tonom je Ukrajina previdna, saj pretekle Trumpove izjave kažejo na naklonjenost diplomaciji, ki bi vključevala omejevanje vojaške podpore in večji poudarek na pogajanjih.
Trumpova izjava, da želi “dati priložnost diplomaciji”, odpira možnosti za premik v načinu reševanja konflikta, a hkrati pušča Ukrajino v negotovosti, saj so vprašanja glede ameriške vojaške in gospodarske podpore ključnega pomena za nadaljnjo stabilnost države.
