Še pred inavguracijo Donalda Trumpa, ki bo 20. januarja, se trgovinske napetosti med največjima svetovnima gospodarstvoma, ZDA in Kitajsko, vse bolj stopnjujejo. Obe strani skoraj tedensko napovedujeta nove trgovinske omejitve, kar nakazuje na zaostrovanje odnosa, ki bo močno zaznamoval prihodnje mandate v Beli hiši.
Odhajajoča administracija predsednika Baracka Obame želi z ostrimi izvršilnimi ukrepi na področju trgovine zavrniti obtožbe republikancev, da je bila preveč popustljiva do Kitajske. Po drugi strani Peking že zdaj pošilja jasno sporočilo prihodnjemu predsedniku Donaldu Trumpu: če bo res uvedel kazenske carine na kitajski uvoz, bo Kitajska ukrepala odločno in ostro.
Trump, ki je v kampanji Kitajsko večkrat označil za »gospodarskega sovražnika«, je grozil z visokimi carinami, ki naj bi zmanjšale ameriški trgovinski primanjkljaj. Toda Peking kljub svojim gospodarskim težavam opozarja, da ne bo ostal pasiven. Čeprav je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih prizadela upočasnjena rast, in se država sooča s šibkim domačim povpraševanjem, njen izvoz ostaja močan. Ta neravnovesje povzroča zaskrbljenost tudi v Evropski uniji in drugih državah v vzponu, kot sta Brazilija in Indonezija, ki se bojijo posledic za svetovno trgovino.
Kljub gospodarskim izzivom pa Kitajska svojo pozicijo danes vidi kot precej bolj odporno, predvsem zaradi prizadevanj na področju tehnološke samozadostnosti. Najbolj očiten primer je telekomunikacijski velikan Huawei, ki je kljub hudim pritiskom s strani ZDA vzpostavil lasten ekosistem. Potem ko je Huawei leta 2019 izgubil dostop do Googlovega operacijskega sistema Android, leta 2020 pa še do ključnih polprevodnikov s Tajvana, je podjetje razvilo svoj operacijski sistem HarmonyOS in začelo vlagati v domačo proizvodnjo čipov.
Xi Jinpingova strategija tehnološke samozadostnosti, ki jo mnogi znotraj Kitajske še pred leti niso podpirali, danes dobiva novo legitimnost. Ameriške grožnje so Kitajsko prisilile v zmanjšanje odvisnosti od tujih tehnologij, kar je eden ključnih ciljev Pekinga.
Vse kaže, da se bo trgovinska vojna, ki se je začela že pod Obamovo administracijo, pod Trumpovim vodstvom še poglobila. Obe strani stopnjujeta pritisk, kar bo najverjetneje povzročilo gospodarske posledice tudi v Evropska uniji.
