Raziskovalci s Stanforda in Googla so ugotovili, da lahko umetna inteligenca po le dveh urah pogovora ustvari digitalni klon posameznika, ki natančno posnema njegovo osebnost, miselne vzorce in vedenje. Takšni digitalni dvojniki lahko predstavljajo velik napredek pri izvajanju družboslovnih raziskav, a hkrati odpirajo resna vprašanja o varovanju zasebnosti in etiki.
Raziskava, objavljena na portalu Arxiv.org, je vključevala več kot tisoč ljudi, ki so skozi dvourne intervjuje razkrivali podatke o svojem otroštvu, vrednotah in stališčih. Na podlagi teh pogovorov so znanstveniki ustvarili generativne agente umetne inteligence, ki so v različnih situacijah podajali odgovore, zelo podobne tistim, ki bi jih podali njihovi človeški vzorniki. Natančnost klonov je bila v povprečju 85-odstotna.
Raziskovalci verjamejo, da bi takšna tehnologija lahko nadomestila resnične ljudi pri raziskavah, kjer je pridobivanje udeležencev težavno ali neetično. Digitalni kloni bi lahko sodelovali v simulacijah družbenih interakcij, preučevanju dezinformacij in analizi vedenjskih vzorcev, kar bi raziskovalcem omogočilo hitrejše in cenejše pridobivanje rezultatov brez etičnih zapletov.
Joon Sung Park, ki je vodil raziskavo, je pojasnil, da bi lahko digitalni kloni v prihodnosti postali pomemben del znanstvenih simulacij. Predstavil je zamisel o virtualnih vaseh, kjer bi generativni agenti sprejemali odločitve namesto ljudi. John Horton z MIT pa je poudaril, da so takšne simulacije uporabne pri analiziranju kompleksnih družbenih pojavov, ki jih z resničnimi ljudmi ne bi mogli izvedeti.
A razvoj digitalnih klonov prinaša tudi tveganja. Tako kot deepfake tehnologija omogoča ustvarjanje lažnih videoposnetkov, bi lahko generativni agenti omogočili manipulacijo z identitetami na spletu, krajo osebnih podatkov in širjenje lažnih informacij.
Raziskovalci opozarjajo, da je kljub napredku ta tehnologija še vedno omejena. Digitalni kloni se slabše odrežejo pri nalogah, ki zahtevajo empatijo in kompleksno razmišljanje, prav tako ne morejo zajeti vseh edinstvenih značilnosti posameznika.
Park meni, da lahko že dvourni intervju razkrije veliko ključnih informacij o osebi. Takšni pogovori omogočajo vpogled v življenjske izkušnje, ki jih običajne ankete ne zajamejo. Intervjuji razkrivajo specifične spomine in vrednote, ki vplivajo na vedenje posameznika in jih umetna inteligenca nato uporabi pri oblikovanju digitalnega klona.
Čeprav digitalni kloni prinašajo številne priložnosti, strokovnjaki opozarjajo, da je treba pri njihovi uporabi upoštevati nevarnosti manipulacije, kraje identitete in neetičnih praks. V prihodnosti bo ključnega pomena, da se razvoj in uporaba te tehnologije strogo regulirata.