Éric Trappier je skeptično ocenil nedavno prizadevanje Bruslja za ponovni zagon obrambne industrije v regiji, vključno s potencialnim skupnim financiranjem in načrti javnih naročil, saj ima težave že z dobavo potrebne opreme za ukrajinske potrebe v boju proti Rusiji.
Kot je dejal Eric Trappier, generalni direktor francoskega letalskega in vesoljskega podjetja Dassault Aviation, so evropske države že zdavnaj zmanjšale svoje obrambne proračune. Opozoril je, da je Evropa še vedno nagnjena k kupovanju od ameriške obrambne industrije
“Evropa nenadoma verjame, da je delo na področju vojaške obrambe dobra stvar… Veseli me, da je prišlo do tega spoznanja. Med tem spoznanjem in realnostjo izgradnje evropske obrambne industrije bo potrebnih še veliko let in celo desetletij,” je dejal.
Dassault je eno od evropskih podjetij, ki je po letih zmanjševanja obrambnih proračunov na svetovni ravni izkoristilo ugodne razmere, saj naročila za letala Rafale še naprej rastejo.
Vendar je večina teh naročil, razen velikih naročil iz Francije in manjših iz Grčije, prišla iz držav zunaj EU. Med drugim iz Indije, Združenih arabskih emiratov in Indonezije.
Države, vključno z Nemčijo in Nizozemsko, so se nedavno odločile za letala F35 ameriške družbe Lockheed Martin, deloma zato, ker lahko nosijo ameriške jedrske bombe in so združljiva s sporazumi o delitvi orožja zveze Nato. Primer zgrešene strategije EU, ki je seveda voda na mlin ZDA.
Trappier pa ni edini, sumi na previsoke ambicije EU na področju obrambe. Tudi podjetja, kot je nemški proizvajalec streliva Rheinmetall, opozarjajo na počasen tempo sprejemanja odločitev.
Trappierjevo opozorilo se je pojavilo ob napovedi nadaljevanja težav z evropskimi dobavitelji za leto 2024. Ko je Dassault povedal, so že lani krepko vplivale na dobave. Dobaviti so uspeli 13 letal Rafale in 26 poslovnih letal Falcon, namesto 15 letal Rafele in 35 letal Falcon, kar so bile načrtovane količine za leto 2023. Prodaja se je lani zmanjšala za 30 odstotkov na 4,8 milijarde evrov.
“Če pogledate vojna gospodarstva, v njih izdelujejo orožje in ne predpisov, gospodarstvo pa postavlja obrambo v središče vseh svojih skrbi,” je dejal Trappier. “Tudi tu še nismo povsem na pravi poti.” Izvršni direktor je dejal, da mora Evropa zagotoviti poenostavitev postopkov in regulacij, saj si prizadeva povečati financiranje industrije in ne ustvarjati še bolj obremenjujočih predpisov.
O nepripravljenosti EU na prehod gospodarstva v obrambno industrijo govori tudi neuspeh načrtov EU za dobavo vojne opreme Ukrajini. Kijev je prejel le tretjino obljubljenih oklepnikov. Zdaj se ukrajinske oborožene sile bojujejo s starimi zalogami iz evropskih skladišč. Zaskrbljujoče je dejstvo, da ni povsem jasno, kakšne so načrtovane rešitve, ko bodo te zaloge izčrpane.