Na svojem družbenem omrežju Truth Social je izjavil, da bo s podpisom izvršnega ukaza ukinil “smešno Bidnovo prizadevanje za papirnate slamice, ki ne deluje”. Njegova izjava je sprožila različne odzive – od podpornikov do okoljskih aktivistov, ki opozarjajo na posledice takšne odločitve.
Kako bo ukrep vplival na Evropo?
V Evropski uniji so plastične slamice in drugi izdelki za enkratno uporabo prepovedani že od leta 2021, zato Trumpova odločitev nanjo ne bo imela neposrednega vpliva. Hrvaški evroposlanec Tomislav Sokol je poudaril, da EU svojih pravil ne bo spreminjala, saj bi bil to dolgotrajen postopek.
“Če želi Trump od Evrope kakršnekoli spremembe, bo morala Evropa dobiti nekaj v zameno. To je vprašanje ekonomske in energetske politike,” je dejal Sokol. Nekdanji hrvaški minister za okolje Mihael Zmajlović pa je opozoril, da bi Trumpova politika lahko imela posreden vpliv na globalno onesnaževanje.
Medtem ko Trump kritizira papirnate slamice, okoljevarstveniki opozarjajo, da niti te niso dolgoročno trajnostna rešitev. Greenpeace poudarja, da bi masovna uporaba papirja pomenila povečano sekanje gozdov, kar prinaša druge okoljske težave.
“Prava rešitev so materiali, ki jih je mogoče ponovno uporabiti – steklo, jeklo, silikon,” je pojasnila Petra Andrić iz Greenpeacea.
Onesnaževanje oceanov, ogrožanje morskega življenja in prisotnost mikroplastike v prehranski verigi so glavni razlogi, zakaj se številne države odpovedujejo plastiki za enkratno uporabo. Evropska unija si je zadala cilj, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža reciklirana ali ponovno uporabna, medtem ko Trumpova politika nakazuje premik v nasprotno smer.
Trumpova odločitev bo zagotovo povzročila nove polemike glede okoljske politike v ZDA in širše, vprašanje pa ostaja – ali bo svet šel naprej ali nazaj v boju proti plastičnemu onesnaževanju?
