Raziskavo so izvedli znanstveniki z Univerze Carnegie Mellon v sodelovanju z Microsoftom. Ugotovili so, da zaposleni, ki pri delu pogosto uporabljajo umetno inteligenco, poročajo o “samoprijavljenem zmanjšanju kognitivnih naporov”.
Zaposleni so UI uporabili pri več kot 900 različnih nalogah, najpogosteje za pisanje e-poštnih sporočil, revizijo dokumentov in pripravo poročil. Umetna inteligenca je sicer olajšala delo, vendar je zmanjšala potrebo po globokem razmišljanju in iskanju ustvarjalnih rešitev.
Raziskovalci so v poročilu izpostavili, da so uporabniki, ki so popolnoma zaupali umetni inteligenci, pogosto pokazali manjšo sposobnost kritičnega razmišljanja.
“Večje zaupanje v umetno inteligenco je povezano z zmanjšanjem kritičnega razmišljanja,” so zapisali raziskovalci. Nasprotno pa so posamezniki, ki so z UI sodelovali bolj preudarno, ohranili višjo raven miselne aktivnosti.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko napačna raba generativne umetne inteligence vodi v zmanjšanje intelektualnih sposobnosti. Ljudje namreč začnejo tehnologijo uporabljati kot nadomestek za razmišljanje namesto kot pomoč pri opravljanju nalog.
“Generativna umetna inteligenca usmerja naše miselne procese v potrjevanje informacij, upravljanje nalog in integracijo podatkov, namesto v ustvarjanje strategij in reševanje kompleksnih problemov,” pojasnjujejo raziskovalci.
Ugotovitve raziskave kažejo, da se ob intenzivni uporabi UI v delovnem okolju pojavljajo naslednji negativni učinki:
- Manj kritičnega razmišljanja: Ljudje manj dvomijo v pridobljene informacije.
- Več rutinskih nalog: Delo se vse bolj osredotoča na preverjanje rezultatov, ne na ustvarjanje vsebine.
- Zmanjšana ustvarjalnost: Zaposleni pogosteje sledijo predlaganim rešitvam UI, namesto da bi razvijali svoje ideje.
Kam vodi prihodnost dela z UI?
Raziskava bo predstavljena konec aprila na mednarodni konferenci o računalništvu in človeških dejavnikih v japonski Jokohami. Strokovnjaki bodo razpravljali o tem, kako ohraniti ravnotežje med uporabo umetne inteligence in ohranjanjem človeških kognitivnih sposobnosti.
Microsoft je že napovedal dodatna izobraževanja za zaposlene, ki naj bi izboljšala zavedanje o tveganjih pri uporabi umetne inteligence.
“Tehnologija mora služiti kot podpora človeškemu razmišljanju, ne kot njegova zamenjava,” je ob objavi raziskave dejala dr. Sarah Thompson, strokovnjakinja za kognitivne znanosti.
Nasveti za varno in učinkovito uporabo umetne inteligence
Strokovnjaki svetujejo, da se izogibamo pasivnemu zaupanju umetni inteligenci in raje razvijamo lastne miselne sposobnosti. Tukaj je nekaj priporočil:
- Vedno preverite pridobljene informacije: UI se lahko zmoti ali ustvari napačne vsebine.
- Ohranite ustvarjalni pristop: UI naj bo pomočnik, ne glavni vir idej.
- Nenehno se izobražujte: Razumeti delovanje UI je ključno za varno in učinkovito uporabo.
- Spodbujajte razpravo v timu: Skupinsko reševanje problemov krepi kritično mišljenje.
Umetna inteligenca je lahko izjemno koristen pripomoček, a le, če jo uporabljamo premišljeno. Pretirana raba in slepo zaupanje tehnologiji lahko zmanjšata našo sposobnost reševanja kompleksnih nalog in kritičnega razmišljanja. Zato je ključno, da UI ostane orodje, ki podpira naše miselne procese – in ne tisto, ki jih nadomešča.
