Cepivo deluje tako, da iz tumorja bolnika odstranijo DNK, ki ga nato analizirajo z uporabo naprednih tehnologij, vključno z umetno inteligenco. Na podlagi te analize razvijejo unikatno cepivo, prilagojeno specifičnim neoantigenom vsakega pacienta. Ta pristop omogoča, da imunski sistem natančneje prepozna in cilja rakave celice.
Dr. Heather Shaw, ki koordinira testiranje, opisuje to tehniko kot “zelo individualizirano terapijo”, ki je veliko specifičnejša od tradicionalnih pristopov. “To ni običajno cepivo, temveč orodje, izdelano po meri, ki ne bi delovalo pri drugem pacientu,” poudarja Shawova.
Rezultati druge faze preskušanja so obetavni, saj so pokazali, da je pri pacientih z visokim tveganjem za ponovitev melanoma po kombiniranem zdravljenju z imunoterapevtskim zdravilom Keytruda in omenjenim cepivom za 49 odstotkov manjša verjetnost, da bi bolezen v treh letih ponovno izbruhnila.
Tretja faza preskušanja bo razširjena na globalni nivo, z namenom testiranja cepiva na približno 1100 ljudeh. V Veliki Britaniji bodo preskušanja opravili v osmih zdravstvenih centrih na skupno 70 pacientih. Raziskave bodo razširili tudi na druge vrste raka, vključno s pljučnim, mehurjevim in ledvičnim rakom.
Profesor Lawrence Young z Univerze v Warwicku to razvojno fazo opisuje kot “eden najbolj vznemirljivih dosežkov v sodobni terapiji raka”. Po njegovem mnenju je obnovljeno zanimanje za rakava cepiva posledica boljšega razumevanja imunskih odzivov telesa in razvoja mRNA tehnologij, kar omogoča lažji razvoj ciljno usmerjenih zdravil.
To odkritje ima potencial, da radikalno spremeni način zdravljenja raka, s čimer prinaša upanje mnogim bolnikom po vsem svetu.
