Evropska avtomobilska industrija, ki se že sooča z resnimi izzivi zaradi prehoda na električna vozila in konkurence cenejših kitajskih proizvajalcev, bi lahko v prihodnje utrpela še večjo škodo. Donald Trump, nekdanji ameriški predsednik, grozi z uvedbo visokih uvoznih dajatev za evropske avtomobile, kar bi po ocenah analitikov ogrozilo vsaj 25.000 delovnih mest v Evropi.
Trumpove carine kot dodatna grožnja
Trump že dalj časa kritizira trgovinsko politiko Evropske unije in poziva k večjemu uvozu ameriških energentov, kot sta nafta in plin. Kot protiukrep grozi z višjimi carinami na evropske izdelke, zlasti avtomobile. Po analizi svetovalnega podjetja Kearney bi uvedba dodatnih dajatev evropske proizvajalce avtomobilov stala med 3,1 in 9,5 milijardami evrov letno, odvisno od višine uvedenih carin.
Tovrstni ukrep bi močno prizadel evropske avtomobilske gigante, kot so Volkswagen, BMW in Mercedes, ki letno v ZDA izvozijo približno 640.000 avtomobilov. Višje carine bi lahko privedle do manjšega povpraševanja po njihovih vozilih, predvsem po električnih avtomobilih, ki so že zdaj dražji od klasičnih. To bi dodatno ogrozilo njihov finančni položaj in posledično tudi delovna mesta v Evropi.
Dilema: Višje cene ali pritisk na dobavitelje
Analitiki opozarjajo, da se bodo evropski proizvajalci avtomobilov v primeru uvedbe carin soočili z dvema možnostma. Prva možnost je, da dodatne stroške prenesejo na končne kupce z višjimi cenami vozil, kar bi zmanjšalo prodajo na ameriškem trgu. Druga možnost je, da breme nosijo njihovi dobavitelji, saj bi proizvajalci poskušali znižati stroške proizvodnje.
Dobaviteljska veriga je eden ključnih delov avtomobilske industrije, vendar so dobavitelji pogosto manjša podjetja z omejenimi finančnimi sredstvi. Če bi se proizvajalci odločili za prenos stroškov na njih, bi lahko to povzročilo dodatne pritiske in morebitna odpuščanja delavcev v dobaviteljski industriji.
Med evropskimi državami bi bile najbolj prizadete nemške avtomobilske znamke. Nemčija je največji evropski izvoznik avtomobilov v ZDA, pri čemer so Volkswagen, BMW in Mercedes ključni igralci na tem trgu. Po podatkih Kearneyja bi lahko uvedba carin prizadela tudi več sto manjših podjetij, ki dobavljajo sestavne dele in komponente tem proizvajalcem.
Posebej problematično bi bilo za električna vozila, kjer Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko v cenovni konkurenčnosti. Višje carine bi lahko evropske proizvajalce še dodatno potisnile v ozadje, kar bi negativno vplivalo na prehod na bolj trajnostno mobilnost.
Trump že dlje časa zagovarja politiko “America First” in spodbuja domačo proizvodnjo. Med svojim predsedovanjem je uvedel visoke carine na uvoz izdelkov iz Mehike, Kanade in Kitajske. Tudi zdaj grozi, da bo nadaljeval s protekcionistično politiko, s katero želi okrepiti ameriško industrijo in ustvariti več delovnih mest v ZDA.
Po podobnem scenariju, kot ga napoveduje Evropi, je že uvedel 25-odstotne carine na izdelke iz Mehike in Kanade ter dodatne dajatve za kitajske izdelke. Evropska unija bi lahko bila naslednja tarča njegovih ukrepov.
Evropska avtomobilska industrija se že sooča s številnimi težavami, med drugim s slabo prodajo električnih vozil, visokimi stroški prehoda na zeleno mobilnost in naraščajočo konkurenco kitajskih proizvajalcev, ki z nižjimi cenami uspešno osvajajo evropski trg.
Višje carine bi bile dodatna grožnja za evropske proizvajalce, ki že tako beležijo izgube in zmanjšujejo proizvodnjo. Številne tovarne so v zadnjih letih zapirale vrata ali zmanjševale število zaposlenih, kar pomeni, da bi bil vsak dodaten strošek še posebej boleč.
Strokovnjaki opozarjajo, da bo Evropa morala poiskati rešitve za zmanjšanje svoje odvisnosti od ameriškega trga in se usmeriti v iskanje novih trgov, zlasti v Aziji in Afriki. Poleg tega bodo morali proizvajalci električnih avtomobilov postati cenovno bolj konkurenčni in izboljšati infrastrukturo za polnjenje, da bi spodbudili večje povpraševanje po teh vozilih.
Evropska unija bo morala v prihodnje vzpostaviti dialog z ameriško administracijo, da bi preprečila uvedbo novih trgovinskih ovir. Diplomacija bi lahko igrala ključno vlogo pri ohranjanju trgovinske izmenjave med ZDA in EU ter preprečevanju negativnih posledic za obe strani.
Trumpove grožnje so resnična nevarnost za evropsko avtomobilsko industrijo, ki se že spopada z vrsto izzivov. Če bodo uvedene dodatne dajatve, bi to lahko pomenilo izgubo več tisoč delovnih mest in dodatno zaostritev gospodarskih razmer v Evropi.
