“Nisem mogel ostati med ljudmi in sem se skril v svoje stanovanje. Čutil sem pritisk, kot da bi bilo moje srce v pesti nekoga drugega, ki ga je neusmiljeno stiskal. Spremljala sta me utrujenost in obup. Skratka, padel sem v depresijo,” je povedal za hrvaški portal Bitno.
Omenil je tudi, kako je tema v enem trenutku postala neznosna in se je odločil poiskati pomoč.
“Poklical sem očeta, ki je točno vedel, kaj potrebujem. Peljal me je k prijatelju duhovniku na razgovor. Po srečanju z njim je tema počasi začela izginjati, na njeno mesto pa sta prišla sreča in občutek izpolnjenosti,” je povedal.
Pogovor z duhovnikom se je zgodil pred tremi leti in ga ima za prelomnico v svojem življenju, po kateri je šlo vse na bolje.
“Prvič v cerkvi sem hotel poslušati in ne govoriti. Kaj mi hočeš povedati, Bog? Kako mi lahko pomagaš? Prejel sem odgovor. To ni bil zvok, poslan v moja ušesa, temveč občutek v srcu, s katerim mi je Bog rekel: ‘Moj si.’ Bog je takrat zame postal živ človek. Takoj ko se spomnim teh besed, mi gre na jok … Ničesar nisem izgubil, dobil pa sem vse. Z Bogom sem dobil nazaj sebe,” je dejal.
Dodal je, da je nehal poslušati bende, ki jih je imel do tedaj rad, še posebej tiste, katerih ikonografija in pesmi so bile protikrščanske.
