Rusija te dni obeležuje 20. obletnico enega najbolj smrtonosnih napadov v sodobni zgodovini države – pokola v šoli v Beslanu, kjer je življenje izgubilo več kot 330 ljudi, med njimi kar 186 otrok. Tragedija, ki se je zgodila 1. septembra 2004, še vedno odmeva v srcih preživelih, sorodnikov žrtev in širše javnosti, saj spomin na tiste grozljive dni ostaja nezaceljena rana v kolektivnem spominu.
Na prvi dan šolskega leta leta 2004 so oboroženi skrajneži iz Čečenije in Ingušetije vdrli v šolo št. 1 v mestu Beslan v Severni Osetiji. Več kot 1100 ljudi, večinoma učencev, učiteljev in staršev, je bilo ujetih v šolski telovadnici, kjer so jih napadalci zadrževali približno 50 ur brez vode, hrane in nujnih zdravil. Napadalci so zahtevali umik ruske vojske iz Čečenije in izpustitev svojih somišljenikov, a pogajanja z ruskimi oblastmi so se končala neuspešno.
Po dveh dneh negotovosti in strahu so ruske posebne enote vdrle v šolsko poslopje. Sledile so ure streljanja in eksplozij, ki so terjale življenja 334 talcev, med njimi 186 otrok. Operacija, v kateri je bilo ubitih tudi 31 napadalcev in več pripadnikov varnostnih sil, je pustila za seboj več kot 770 ranjenih in nešteto strtih src.
Odgovornost za napad je prevzel čečenski vodja separatistov Šamil Basajev, ki je bil leta 2006 ubit v ruskem vojaškem napadu. Šolska telovadnica, kjer so bili talci zadržani, je danes preurejena v spominsko obeležje, ki opozarja na grozote tistega dne.
V Beslanu se šolsko leto danes začne mesec dni kasneje kot drugod po Rusiji. Novo šolsko poslopje, zgrajeno po napadu, nosi globoko simboliko – razredi so poimenovani po umrlih pripadnikih posebnih enot, hodniki pa so opremljeni z njihovimi fotografijami. Vendar to ni vsem po volji; nekateri sorodniki žrtev menijo, da napada nikoli niso ustrezno preiskali in da oblasti niso prevzele odgovornosti za svoje pomanjkljivosti pri preprečevanju tragedije.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pokol v Beslanu opisal kot “osebno bolečino, ki ga bo spremljala vse življenje”. Vendar pa je bil Putin, skupaj s Kremljem, deležen ostrih kritik zaradi načina, kako so se oblasti lotile reševanja krize. Leta 2017 je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so ruski organi pri ravnanju med napadom storili resne napake, predvsem pri preprečevanju napada in uporabi prekomerne smrtonosne sile.
Putin je ob 20. obletnici tragedije obiskal šolo v Beslanu in pokopališče, kjer je pokopana večina žrtev. Ob tej priložnosti je potegnil vzporednice med pokolom in današnjimi varnostnimi izzivi v Rusiji, še posebej v luči konflikta v Ukrajini. “Tako kot smo se takrat borili proti teroristom, se moramo danes boriti proti tistim, ki izvajajo zločine v regiji Kursk,” je dejal.
Obeležitev te obletnice ponovno odpira vprašanja o ranljivosti šol in drugih javnih prostorov v času konfliktov. Tragedija v Beslanu ostaja opomin na krhkost varnosti in na neizmerno ceno, ki jo za neuspehe plačajo nedolžni.
