Sveženj reform, ki ga je predlagal desničarski predsednik Javier Milei, vključuje razglasitev izrednih gospodarskih razmer, znižanje pokojnin in omejevanje delavskih pravic. Predsednik bi pridobil široka pooblastila na področju energetike, pokojnin, varnosti in drugih področij. Med ukrepi so tudi sporne spodbude za tuje vlagatelje, davčna amnestija za osebe z neprijavljenim premoženjem in načrti za privatizacijo nekaterih državnih podjetij.
Kljub nasprotovanju levičarskih političnih strank, sindikatov in socialnih organizacij je predlog zakona prešel skozi senat. “Za tiste Argentince, ki trpijo, ki čakajo, ki nočejo, da bi njihovi otroci zapustili državo … moj glas je pritrdilen,” je dejala vodja senata, podpredsednica Victoria Villarruel. Predlog zakona bo zdaj pregledan po posameznih točkah, preden bo predvidoma danes v celoti potrjen, nato pa se bo vrnil v spodnji dom parlamenta.
Pred sprejetjem zakona se je razjarjena množica zbrala pred senatom in ostro protestirala proti zakonu. Transparenti so nosili napise kot “Država ni naprodaj, država se brani” in “Kako lahko voditelj države sovraži državo”. Med protestniki in policijo je prišlo do spopadov, pri čemer so protestniki metali kamenje v policiste, ki so jih poškropili s solzivcem.
Po podatkih BBC so med protesti ranjeni več deset protestnikov in nekaj poslancev, najmanj pet opozicijskih poslancev pa je bilo hospitaliziranih. Ranjenih je bilo vsaj 20 policistov, aretiranih pa naj bi bilo 15 ljudi. Policija je uspela pregnati preostale protestnike, a so ti prej zažgali dve vozili, med njimi tudi vozilo novinarske organizacije.
Eden od protestnikov, sicer odvetnik po izobrazbi, je dejal: “Ne morem verjeti, da v Argentini razpravljamo o zakonu, ki nas bo vrnil 100 let nazaj.” Javier Milei je na oblast prišel z obljubami o rešitvi gospodarske krize, vendar je imel težave pri sklepanju dogovorov z opozicijo. V prvih šestih mesecih svojega mandata ni sprejel niti enega zakona, ampak se je zanašal na izvršna pooblastila za zmanjšanje državne porabe in odpravo gospodarskih omejitev.
Najostrejši kritiki Mileijeve zakonodaje so pripadniki levičarskega peronističnega gibanja, zvesti nekdanji predsednici Cristini Fernandez de Kirchner, ki že dve desetletji prevladuje v argentinski politiki in ima vpliv na številne sindikate v državi. Bančniki, učitelji, vozniki tovornjakov in tisoči delavcev so prišli na protest. Skandirali so: “Naša država ni naprodaj!” in “Branili bomo državo”.
“Če bo ta zakon sprejet, bomo izgubili številne delavske in pokojninske pravice,” je dejala 54-letna učiteljica Miriam Rajovitcher. Argentinci srednjega razreda so morali korenito spremeniti svoja življenja zaradi Mileijevih reform, ki so zmanjšale šolske proračune in devalvirale valuto, kar je povzročilo 300-odstotno inflacijo.
Predsedstvo je protestnike označilo za teroriste in jih obtožilo poskusa državnega udara.
