Kmetijstvo je na Danskem glavni vir emisij ogljika, pri čemer so krave molznice eden največjih povzročiteljev emisij metana, ki nastaja v njihovih prebavilih. Davek na emisije bo kmete spodbudil k iskanju rešitev za zmanjšanje izpustov.
Davek na krave bo v prihodnosti višji
Danske krave molznice v povprečju letno izpustijo 5,6 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2). Leta 2030 bo davek na kravo znašal 90 evrov, do leta 2035 pa se bo povečal na 225 evrov, če kmetje ne bodo zmanjšali izpustov na žival. Kmetje sicer razumejo pomen zmanjšanja emisij, vendar dvomijo, da bo dodatna obdavčitev rešila problem. Želijo si, da bi davek uvedle tudi druge države EU.
Slovenski kmetje za zdaj varni pred davkom
V Sloveniji za zdaj še ni razprave o uvedbi davka na emisije v kmetijstvu. To je delno zaradi manjšega vpliva kmetijstva na okolje. Povprečno slovensko živinorejsko gospodarstvo redi 9,1 glave velike živine (GVŽ), medtem ko je na Danskem povprečje 243 GVŽ na gospodarstvo. Obtežba v Sloveniji znaša eno odraslo govedo na hektar kmetijskih zemljišč, medtem ko je na Danskem 1,7 GVŽ na hektar.
Kmetijstvo kot zgled za druge sektorje
Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije poudarja, da kmetijstvo v Sloveniji ni med najpomembnejšimi viri toplogrednih plinov, a je pomembno, da sektor izkoristi vse možnosti za zmanjšanje emisij. Kmetijstvo je hkrati tudi najbolj izpostavljeno podnebnim spremembam in bi moralo biti zgled za druge sektorje.
V svetovnem merilu kmetijstvo prispeva od 20 do 35 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji kmetijstvo prispeva 10,6 odstotka k skupnim izpustom toplogrednih plinov. Zmanjšanje emisij metana je ključnega pomena za blaženje podnebnih sprememb, opozarja Verbič.
Potrebno je zmanjšati tudi izpuste dušika
Verbič poudarja, da bi morali slovenski kmetje več pozornosti nameniti zmanjšanju izpustov didušikovega oksida, ki nastaja pri skladiščenju živinskih gnojil in pri gnojenju. Slovenski kmetje izgubijo tretjino dušika, potrebnega za rast rastlin, kar predstavlja tudi finančni izpad. Izgube bi lahko zmanjšali z uporabo zaviralcev kemijskih procesov, ustreznim skladiščenjem in gnojenjem glede na potrebe rastlin.
Globalni izziv zahteva globalne rešitve
Pričakovati je, da se bodo emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva do leta 2030 znižale za 2,8–4 odstotke. Verbič poudarja, da bodo morali svoj delež k zmanjšanju emisij prispevati tudi drugi sektorji, ne le v Sloveniji ali Evropi, ampak tudi drugod po svetu. Izpusti iz gospodarstva so se v EU močno znižali, vendar so se prenesli v Azijo, kar pomeni, da je potrebna globalna rešitev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
