Dr. Ranko Rajović, specialist interne medicine in nevroendokrinolog, ki predseduje katedri za nevroznanosti na pedagoški fakulteti v Kopru, že leta opozarja starše, učitelje in vzgojitelje na napake v vzgoji in izobraževanju, ki vplivajo na to, da so otroci iz generacije v generacijo vse šibkejši. Dr. Rajović je ponovno poudaril, da je naša naloga učiti otroke razmišljati, ne pa zgolj učenje na pamet.
“Otroci začnejo razmišljati in se učiti razmišljati veliko pred šolo. Zato je pomembno, da začnemo s temi aktivacijami miselnih procesov. Gre za senzorno-motorično-asociativno integracijo. Moramo začeti z nekaterimi dokazanimi nevroznanstvenimi procesi, da pomagamo otrokom. Če jih pustimo, da se razvijajo sami, bomo naredili napako, ne bodo se pravilno razvili,” pravi dr. Rajović.
Poudarja, da moramo znanje iz medicine uporabljati pri delu z otroki. Kot pojasnjuje, se okolje hitro spreminja in z njim tudi možgani naših otrok. Če tega ne razumemo, bomo imeli vsako novo generacijo z večjimi težavami.
“Vsaka nova generacija je vse šibkejša in to traja že 10-15 let. Ne samo v Sloveniji. Letos na Hrvaškem ni bilo sprejetih 4.000 otrok v prvi razred. To je 10 odstotkov generacije. Leta so govorili in upali, da bo bolje, zdaj pa so me klicali s Fakultete za šport v Zagrebu, da pojasnimo, kaj se dogaja,” razkriva dr. Rajović.
Ekrani so, po njegovih besedah, samo eden izmed šestih dejavnikov, ki upočasnjujejo razvoj otrok. Dr. Rajoviću se pogosto očita, da se kot zdravnik, internist, “vtika” v področje izobraževanja in vzgoje. Pojasnil je, kako natančno je povezana njegova stroka s pedagoškim delom.
“Če to damo na stran in vidimo, da je problem, ki ga imamo, star 10 ali 15 let, se vprašajmo, ali lahko rešitev najdemo v knjigah ali teoriji ali v tem, kar smo se učili pred 10 ali 15 leti? Ne moremo. Zato je pomembno uporabljati nevroznanost v izobraževanju in vzgoji. Da prinesemo nova znanja in da jih ljudje, ki ustvarjajo programe za vrtce in šole in delajo z otroki, uporabijo,” je dejal dr. Rajović.
“Približno 50 odstotkov nosečnic uporablja telefon pet ur na dan. Telefon je v redu, vendar če ga držite nad glavo ploda pet ur na dan, morda ustvarjamo problem. Nimamo dokazov niti naprav v medicini, ki bi merile to škodo. Izvedeli bomo čez 10 ali 15 let. Vendar so bila raziskovanja izvedena na malih živalih. Samica, ki ima plod, če živi v polju mobilnih telefonov, bo imela posledice,” pojasnjuje.
Kot drugi dejavnik, ki vpliva na upočasnjen razvoj, navaja hrano. “Hrana je polna mikroplastike. Mikroplastika pa lahko vpliva na razvoj možganov pri plodu. Potem so tu še toksini in težke kovine v hrani. Moramo malo več govoriti o tem, da bi vsaj nosečnost minila z zdravo hrano,” razlaga dr. Rajović.
Opisal je tudi problem pretirane zaščite, ki po njegovih besedah lahko celo poškoduje nekatere dele možganov in upočasni razvoj. Dober primer je način, kako mati nosi otroka, najpogosteje prvega. Instinktivno ga ščiti, drži ob sebi s popolnoma fiksirano glavo, medtem ko bi otrok potreboval, da lahko obrne glavo levo in desno ter razvija reflekse. Na srečo, pravi dr. Rajović, so tu očetje, ki tega ne počnejo, dokler jim mame ne “prepovejo”.
“Edukacija je staršem nujno potrebna. Moramo se izobraževati in ne moremo, kot naši predniki, vzgajati otrok po instinktu, saj se okolje spreminja z neverjetno hitrostjo in naši otroci so zelo zgodaj izpostavljeni različnim vplivom. Več vplivajo nanje družbena omrežja kot starši. Zato morajo starši razumeti in se soočiti s tem” je sklenil dr. Rajović.
