V dolgoletni razpravi o obrambnih izdatkih držav članic Nata postajajo zahteve vse bolj ambiciozne. Medtem ko so številne države šele nedavno dosegle ali presegle cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, vodstvo Nata že razpravlja o zvišanju minimalnega praga na tri odstotke. Generalni sekretar Mark Rutte je poudaril, da bo prihodnost varnosti zahtevala znatno višje izdatke.
Zgodovinski pritiski na povečanje obrambnih izdatkov
Dva odstotka BDP, ki jih je večina članic Nata doslej komaj dosegla, so dolga leta ostajali neizpolnjena zaveza. Donald Trump je že leta 2018 kritiziral zaveznice, češ da ZDA nosijo nesorazmeren del bremena. Po njegovi nedavni zmagi na predsedniških volitvah pa ponovno poudarja potrebo po večjih prispevkih. Trump je v intervjuju celo napovedal možnost razmisleka o izstopu ZDA iz Nata, če članice ne bodo izpolnile “finančnih obveznosti”.
Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 je spodbudila številne države, da močno povečajo obrambne proračune. Poljska trenutno vodi z 4,1 odstotka BDP, sledijo ji ZDA (3,4 odstotka) in baltske države, kot sta Estonija in Latvija. Medtem Slovenija za obrambo namenja le 1,3 odstotka BDP in ostaja na repu zavezništva.
Nove smernice v obrambi
Po poročanju ‘Financial Times‘ naj bi se odločitev o zvišanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP sprejela na vrhu Nata prihodnje leto v Haagu. Novi evropski obrambni komisar Andrius Kubilius in britanski zunanji minister David Lammy že javno pozivata k zvišanju minimalnega praga, saj menita, da dva odstotka BDP nista več dovolj za zagotavljanje varnosti.
Slovenija: Počasen napredek pri izpolnjevanju zavez
Slovenija, ki se trenutno približuje cilju 1,5 odstotka BDP za obrambo, naj bi do leta 2026 dosegla 1,63 odstotka. Vseeno ostaja daleč za državami, kot so Poljska, Nemčija ali baltske države, ki so v zadnjih letih znatno povečale svoje obrambne proračune. Podpora članstvu v Natu v Sloveniji je tudi med najnižjimi v zavezništvu, saj bi le 52 % prebivalcev na referendumu glasovalo za obstanek v zavezništvu.
Izdatki za obrambo – neizogibna nujnost?
Obrambni proračuni držav članic Nata skupaj znašajo 1,4 bilijona evrov. Podnebje znotraj zavezništva se spreminja, pri čemer se povečuje pritisk na države z nižjimi obrambnimi izdatki, kot je Slovenija. Ali bodo nove zaveze države prisilile k hitrejši prilagoditvi proračunov, ostaja vprašanje, ki bo nedvomno zaznamovalo prihodnje politične in varnostne razprave v Sloveniji in Evropi.
