Zunanji ministri držav članic EU so danes v Bruslju potrdili nove sankcije, ki vključujejo prepoved poslovanja z določenimi ruskimi letališči in pristanišči, saj naj bi jih Moskva uporabljala za transport brezpilotnih letalnikov, raket in drugih vojaških tehnologij. Poleg tega so na seznam dodali še 74 ladij, za katere sumijo, da pomagajo Rusiji pri izogibanju cenovni kapici na nafto, ki jo je uvedla skupina G7. Skupno je zdaj pod sankcijami EU že 153 ruskih plovil.
Dodatne omejitve pri izvozu ključnih tehnologij
EU je razširila seznam prepovedanega izvoza v Rusijo, pri čemer so se osredotočili na tehnološke izdelke, ki bi lahko imeli vojaško rabo. Med drugim je prepovedan izvoz:
- kemičnih predhodnih sestavin,
- programske opreme za CNC-stroje,
- igralnih konzol, ki se uporabljajo za nadzor dronov.
Na področju energetike so uvedli omejitve pri izvozu programske opreme, ključne za iskanje in črpanje nafte in plina. Poleg tega EU odslej prepoveduje začasno skladiščenje ruske nafte in naftnih derivatov na svojem ozemlju.
Širitev sankcij na podjetja in posameznike
EU je na seznam sankcioniranih podjetij, ki so osumljena sodelovanja pri ruski vojni industriji, dodala še 53 podjetij. Več kot tretjina jih prihaja iz Rusije, ostala pa imajo sedež v tretjih državah, kot so Kitajska, Indija, Kazahstan, Turčija, Singapur, Združeni arabski emirati in Uzbekistan.
Med sankcioniranimi so tudi dodatnih 48 posameznikov in 35 pravnih oseb, ki jih bremenijo obtožbe o podpori ruskemu režimu. EU jim bo zamrznila premoženje, prav tako pa jim bo prepovedan vstop na ozemlje Unije.
Cenzura ruskih propagandnih medijev
V okviru najnovejših ukrepov EU nadaljuje tudi boj proti ruski propagandi. S tem namenom so prepovedali oddajanje osmih ruskih medijev, ki jih nadzorujejo oblasti v Moskvi. Med njimi so EADaily, Eurasia Daily, NewsFront in Krasnaja Zvezda/Tvzvezda.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ob sprejetju sankcij poudarila:
“Ni dvoma o tem, kdo je agresor in kdo mora odgovarjati za to vojno. Ob pogovorih o končanju ruske agresije moramo zagotoviti, da bo Ukrajina v najmočnejšem možnem položaju.”
Ob tretji obletnici vojne je nove sankcije uvedlo tudi Združeno kraljestvo. London je potrdil 107 dodatnih ukrepov, usmerjenih predvsem proti proizvajalcem in dobaviteljem ruskega vojaškega sektorja. Ciljajo na subjekte iz tretjih držav, kot so Turčija, Tajska, Indija, Kitajska in države Srednje Azije.
Med sankcioniranimi posamezniki so tudi visoki severnokorejski vojaški uradniki, vključno z obrambnim ministrom No Kwang Cholom, ki naj bi bil odgovoren za napotitev več kot 11.000 severnokorejskih vojakov na bojišča v Ukrajini.
Britanski zunanji minister David Lammy je ob napovedi ukrepov dejal:
“Vsaka prekinjena vojaška oskrbovalna linija, vsak blokiran rubelj in vsak razkrinkan spodbujevalec Putinove agresije je korak k pravičnemu in trajnemu miru.”
Najnovejši ukrepi EU in Velike Britanije kažejo na nadaljevanje pritiskov na Moskvo, zlasti na področju vojaške tehnologije, finančnih transakcij in energetike. Evropski voditelji, ki se danes mudijo na obisku v Kijevu, zagotavljajo Ukrajini nadaljnjo podporo in obljubljajo, da bodo sankcijski režim še naprej prilagajali glede na ruske poskuse izogibanja obstoječim ukrepom.
Kako učinkoviti bodo ti ukrepi pri oslabitvi ruskega vojnega stroja, pa bo pokazal čas.
