Reuters je naredil analizo, ki je pokazala, da je ruski plin, ki je bil prej v Evropsko unijo dobavljen po plinovodih, nadomeščen z utekočinjenim zemeljskim plinom, dobavljenim v zahodna pristanišča EU. Zahodnoevropske vlade si od začetka konflikta v Ukrajini prizadevajo zmanjšati svojo energetsko odvisnost od Rusije, vendar pri plinu vse pogosteje nadomeščajo oskrbo po plinovodih z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).
Statistični podatki EU kažejo, da se je delež ruskega plina v oskrbi EU zaradi povečanja uvoza utekočinjenega zemeljskega plina povečal na približno 15 %, potem ko se je uvoz po plinovodih družbe Gazprom začetka konflikta zmanjšal s 37 % na 8,7 % oskrbe EU s plinom.
Po podatkih podjetja za analizo podatkov Kpler je Rusija lani v pristanišča EU poslala več kot 15,6 milijona metričnih ton (mt) ruskega utekočinjenega zemeljskega plina, kar je nekoliko več kot leta 2022 in kar 37,7 % več kot leta 2021.
Prehod s plinovodov na uvoz utekočinjenega zemeljskega plina pa ima velike okoljske stroške, saj je potrebna energija za uplinjanje, pošiljanje in ponovno utekočinjanje goriva, kar je v nasprotju s ciljem EU, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije toplogrednih plinov.
Ruski izvoz utekočinjenega zemeljskega plina v EU leta 2023
Rusija je lani v pristanišča EU poslala ladje z več kot 35 milijoni kubičnih metrov (m³) utekočinjenega zemeljskega plina, kar je 1,3-odstotna letna rast in 37,7-odstotni skok v primerjavi z letom 2021.
V evidencah o dostavi so navedeni le prejšnji namembni kraji tovora, ne pa tudi prvotni izvor tovora. To pomeni, da se utekočinjenemu zemeljskemu plinu, ki pristane v Belgiji, Franciji, Španiji in na Nizozemskem, odstrani oznaka “ruski plin”, preden se ga po ceveh pretaka v notranjost države ali ponovno natovori na druge ladje.
Konec leta 2023 so neodvisni trgovci prodajali ruske količine na španskem trgu s popustom 1 evro (1,07 USD) na megavatno uro (MWh) ceneje od evropske referenčne cene TTF. To pomeni prihranek približno 920.000 evrov pri tipičnem tovoru, vrednem 41 milijonov evrov po promptnih cenah, so pokazali Reutersovi izračuni.
Letos je popust znašal od 30 do 50 centov, so navedli viri. Podatki o prodaji so zasebni, vendar so švicarska trgovska podjetja lani v Španiji kupila in prodala 1,3 milijona ton ruskega utekočinjenega zemeljskega plina: Gunvor, MET, ENET in DXT.
To je vključevalo tovor, ki je bil sprva namenjen Argentini, nato pa so pomisleki glede sankcij za finančne transakcije z Rusijo ustavili prodajo. Gunvor je zavrnjeni tanker preusmeril v Španijo. Omenjene družbe niso želele komentirati svojega trgovanja z Rusijo.
Velika španska energetska podjetja, vključno s podjetji Repsol, Cepsa, Endesa in Iberdrola, so sporočila, da ne kupujejo ruskega plina neposredno. Vendar generalni direktor podjetja Endesa José Bogas ni izključil možnosti, da se je plin znašel v količinah, ki so jih kupile tretje osebe. Španski Naturgy, francoski TotalEnergies in britanski Shell so ustavili dodatne nakupe, vendar pravijo, da so dolžni plačati minimalno količino plina iz svojih dolgoročnih pogodb, ne glede na to, ali ga odvzamejo ali ne.
Povečevanje deleža ruskega utekočinjenega zemeljskega plina je še posebej izrazito v Grčiji. Ta je za 20 % zmanjšala uvoz ruskega plina po plinovodih.
Ker pa so se dobave Gazpromovega utekočinjenega zemeljskega plina več kot štirikrat povečale, je delež ruskega plina v oskrbi Grčije po podatkih upravljavca omrežja DEFSA lani dosegel 47 %, leta 2022 pa 36 %.
Grški državni nadzorni organ DEPA je medtem vložil arbitražno tožbo proti Gazpromu, deloma na podlagi podatkov, ki kažejo, da je bila ta prodaja utekočinjenega zemeljskega plina grškim konkurentom z velikim popustom glede na pogodbeno ceno plina iz plinovoda družbe DEPA.
Od aprila naprej lahko države EU ruskim podjetjem zakonsko prepovejo rezervacijo svojih infrastrukturnih zmogljivosti za dobavo utekočinjenega zemeljskega plina.
Vendar sta največji uvoznici Španija in Belgija povedali, da tega verjetno ne bosta storili.
“Če ga jaz enostransko prepovem in pride v Francijo?” Španska ministrica za energijo Teresa Ribera je dejala. “Potrebujemo skupno stališče.“
Nova pot plina
Do februarja 2022 je večina plina, ki ga je Rusija dobavljala v Evropo, prihajala po plinovodu Severni tok v Nemčijo. Sedaj se plin izliva na zahodnem obrobju Evrope in potuje v notranjost, kar obrne prejšnji tok od vzhoda proti zahodu.
Francija je lani uvozila 3,6 milijona ton ruskega utekočinjenega zemeljskega plina, kar je predstavljalo 41 % njenega neto izvoza. Če prištejemo količine, ki sta jih na vzhod poslali Portugalska in Španija, je bilo mogoče ves plin, ki ga je Francija po ceveh poslala v Belgijo in Nemčijo, ter skoraj polovico plina, poslanega v Švico in Italijo, pripisati ruskemu UZP, kažejo podatki upravljavcev omrežij.
Belgija je uvozila približno 4,8 milijona ton ruskega utekočinjenega zemeljskega plina, kar je skoraj dvakrat več, kot ga je dobavila na Nizozemsko. Približno 0,7 milijona ton je prišlo prek nizozemskih terminalov. Ti izračuni ne vključujejo pretovarjanja, ko utekočinjeni zemeljski plin pred nadaljnjo plovbo le zamenja ladjo v pristanišču EU.
Končni cilj je Nemčija, ki ne uvaža več neposredno ruskega plina. Po podatkih zveznega regulatorja omrežij Bundesnetzagentur je Nemčija lani 48,6 % plina uvozila po plinovodih iz Belgije, Francije in Nizozemske. “Fizično si je mogoče predstavljati, da bi lahko molekule ruskega plina prišle v Nemčijo,” je dejal predstavnik Bundesnetzagentur. “Ne vemo, ali nemški uvozniki neposredno kupujejo ruske količine utekočinjenega zemeljskega plina. To ne bi bilo prepovedano.“
