Iz Bruslja so sporočili, da je EU s članicami napovedala prispevek več kot 750 milijonov evrov, od tega 220 milijonov evrov evropskih sredstev. Preostala sredstva bodo v glavnem prispevale Francija, Nemčija, Irska, Italija in Luksemburg. Nemčija je napovedala prispevek 318 milijonov dolarjev, Italija pa 150 milijonov evrov. Med donatorkami so tudi Velika Britanija, ZDA, Kanada, Norveška in Japonska.
Z omenjenimi sredstvi naj bi v naslednjem desetletju kupili več kot 800 milijonov odmerkov cepiv, proizvedenih v Afriki. Sredstva bodo omogočila tudi izboljšanje pripravljenosti afriških držav na pandemije in epidemije ter njihovo sposobnost odzivanja nanje, ob tem pa prispevala k svetovni zdravstveni varnosti. Namen je tudi povečanje raznolikosti svetovnih dobaviteljev cepiv, da bi na trg trajno vstopili vsaj štirje afriški proizvajalci cepiv.
Predsednik komisije Afriške unije Moussa Faki Mahamat je na vrhu ocenil, da bi lahko ta mehanizem postal katalizator za spodbujanje farmacevtske industrije v Afriki in okrepitev sodelovanja med državami na celini. Izpostavil je, da Afrika trenutno uvaža 90 odstotkov vseh cepiv po previsokih cenah.
Pandemija covida-19 je osvetlila neenako globalno distribucijo cepiv, ko so bogate države, v katerih imajo sedeže velika farmacevtska podjetja, kupile večino odmerkov cepiv, afriške države pa so ostale brez zadostnih zalog. Namen pobude je prenesti proizvodnjo cepiva v Afriko, da bi celini zagotovili večjo neodvisnost in preprečili, da bi se zgodovina ponovila.
Potrebo po lokalni proizvodnji cepiv je izpostavil tudi ponovni izbruh kolere v več delih Afrike. Trenutno samo eno podjetje na svetu, južnokorejski EuBiologics, proizvaja poceni in učinkovito cepivo proti tej smrtonosni bolezni. Macron je napovedal, da bo južnoafriško podjetje Biovac začelo proizvajati cepivo proti koleri.
