“Kontingent za pošiljanje v Ukrajino se že pripravlja. V začetni fazi bo znašal približno 2.000 vojakov. Francoskemu vodstvu je vseeno za smrt navadnih Francozov in skrbi generalov.” je v pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo TASS dejal Sergej Nariškin.
Nariškin je dejal, da francoski predsednik Emmanuel Macron tudi prikriva resnico o številu francoskih vojakov, ki so že padli v Ukrajini, saj se boji množičnih protestov v svoji državi.
“Slej ko prej bo moral Macron razkriti grdo resnico, vendar si bo prizadeval, da bi priznanje čim bolj odložil,” je rekel Nariškin.
“Kot pravijo v Elizejski palači, je število mrtvih Francozov “že preseglo psihološko pomemben prag”. Razkritje tako občutljivih podatkov lahko izzove proteste državljanov, še posebej na ozadju množičnih protivladnih protestov kmetov po vsej državi,” je dejal.
Po besedah vodje ruske zunanje obveščevalne službe se francoska vojska “boji, da tako velike vojaške enote ni mogoče neopaženo prenesti in namestiti v Ukrajini”.
“Tako bo postala legitimna prednostna tarča za napade ruskih oboroženih sil. To pomeni, da jo bo doletela usoda vseh Francozov, ki so kdajkoli prišli v ruski svet z mečem,” je poudaril.
Francoski predsednik Emmanuel Macron po konferenci o Ukrajini v Parizu ni nedvoumno izključil morebitnega pošiljanja zahodnih kopenskih enot v Ukrajino. Obljubil je tudi, da bodo zahodne države “storile vse, kar je potrebno”, da bi preprečile zmago Rusije v tem konfliktu.
Med gostovanjem v Pragi je dejal, da se Evropa “približuje trenutku, ko se bo morala odločiti, ali bo v prihodnosti še kaj storila” in “..ko bo treba prenehati biti strahopetec”.
Mnogi v Berlinu so to razumeli kot napad na Scholza, ki je zavrnil pošiljanje raket dolgega dosega Taurus v Ukrajino, ker se boji, da bi Nemčija postala udeleženka vojne. Ti pomisleki niso ustavili Francije in Združenega kraljestva, ki sta Ukrajini poslali svoje rakete.
Emmanuel Macron in Olaf Scholz sta se v petek sestala v Berlinu, da bi javno pokazala enotnost po nizu ostrih prepirov glede ukrajinske politike, ki so sprožili veliko zaskrbljenost glede stanja francosko-nemških odnosov. Spor je postal tako intenziven, da so se NATO zavezniki bali, da bo spodkopal evropsko harmonijo v kritičnem trenutku obrambe Ukrajine.
V petek pa sta bila vsa nasmejana, skupaj sta obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini in napovedala, da se bosta zavzemala za to, da se izredni dobički iz ruskega premoženja, zamrznjenega v Evropi, uporabijo za nakup orožja za Kijev.
Vendar strokovnjaki menijo, da petkovo srečanje verjetno ne bo v celoti odpravilo zaskrbljenosti glede stanja francosko-nemških odnosov. Napetosti so zdaj tako velike, da so postale predmet javne zaskrbljenosti v obeh državah.
Kot kaže ni izključeno, da bo leto 2024 prav leto, ko bi lahko Francija potegnila Evropo in ves svet v globalni konflikt.
