Francoski poslanci so izglasovali nezaupnico vladi Michela Barnierja. Za nezaupnico je glasovalo 331 poslancev, kar je precej več od potrebnih 289 glasov. Barnierjeva desnosredinska manjšinska vlada je tako postala prva po letu 1962, ki jo je odneslo glasovanje o nezaupnici.
Glasovanje je sledilo Barnierjevemu spornemu manevru, ko je v ponedeljek z uporabo posebnega člena ustave brez glasovanja v parlamentu sprejel vladni predlog proračuna. Ta poteza je razjezila opozicijo, ki je vložila dva predloga nezaupnice – enega skrajno desni Nacionalni zbor, drugega pa levo zavezništvo Nova ljudska fronta. Obe skupini sta nasprotovali predlogu proračuna, ki je vključeval varčevalne ukrepe.
Barnier opozarja na posledice padca vlade
Michel Barnier, nekdanji pogajalec EU za brexit, je ob padcu vlade opozoril, da težave Francije s tem ne bodo izginile. Dejal je, da ostaja drugo največje gospodarstvo evroobmočja močno zadolženo in da so varčevalni ukrepi nujni za izboljšanje finančnega stanja. Opozoril je tudi na zaskrbljujoče socialne in gospodarske razmere, ki bi se po njegovem mnenju zaradi politične krize lahko še poslabšale.
Do imenovanja nove vlade bo Barnierjeva ekipa opravljala tekoče posle. Iz vladajoče stranke pa so opoziciji očitali, da je izbrala “kaos namesto odgovornosti.”
Macron pred novimi izzivi
Predsednik Emmanuel Macron, ki je pred dnevi zaključil obisk v Savdski Arabiji, se sooča z novo politično krizo. Septembra je Barnierja imenoval za predsednika vlade v upanju, da bo ta stabiliziral razmere po neuspehu na evropskih volitvah in razpisu predčasnih parlamentarnih volitev. A Macronu ni uspelo vzpostaviti večinske podpore v razdeljenem parlamentu.
Macron naj bi novega premierja imenoval že do konca tedna, čeprav bo to zahtevna naloga. Med možnimi kandidati za novega premierja se omenjajo nekdanji obrambni minister Sébastien Lecornu, nekdanji premier Bernard Cazeneuve, nekdanji notranji minister Gérald Darmanin in nekdanji evropski komisar Thierry Breton.
Kaj sledi?
Macron ima možnost, da Barnierja začasno postavi za vršilca dolžnosti premierja, dokler ne najde trajne rešitve. Čas za sprejetje proračuna je omejen na 20. december, v nasprotnem primeru bi lahko prehodna vlada uvedla izredno zakonodajo za podaljšanje letošnjih proračunskih omejitev, kar bi odneslo Barnierjeve varčevalne ukrepe.
Nekateri kritiki, tudi iz vrst skrajno leve Nepokorne Francije, Macrona pozivajo k odstopu, kar pa predsednik zavrača. Če bi se odločil za odstop, bi sledile predčasne predsedniške volitve, a novih parlamentarnih volitev pred poletjem prihodnje leto zaradi ustavnih omejitev ni mogoče razpisati.
Macron bo v četrtek zvečer nagovoril državljane, a vprašanje, kako bo iz te politične krize našel izhod, ostaja odprto.
