Ministrstvo za kulturo je ob tej priložnosti poudarilo, da so prvič po skoraj 20 letih prenovili zakon o javni rabi slovenščine, ki je zdaj prilagojen tudi sodobnim digitalnim tehnologijam. V okviru priprave novele zakona se je ministrica za kulturo Asta Vrečko v Bruslju sestala s predstavniki podjetja Apple in jim predstavila zahteve nove zakonodaje. Poudarila je, da podpora slovenščini z novim zakonom ni več samo želja, temveč zakonska obveznost.
Apple je prva večja korporacija, ki se je odzvala na zahteve prenovljenega zakona in uvedla slovenščino na svojih napravah. Na ministrstvu za kulturo pričakujejo, da bodo Applu kmalu sledili tudi drugi proizvajalci elektronskih naprav, kar bo omogočilo širšo uporabo slovenskega jezika v tehnološkem okolju.
O vključitvi slovenščine v uporabniški vmesnik iPhone se je razpravljalo že dlje časa, pozivi k tej spremembi so prihajali tudi iz vrst slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Ključna sprememba, ki je Apple spodbudila k uvedbi slovenščine, pa je bila prav omenjena novela zakona o javni rabi slovenščine.
DZ je novelo zakona brez glasu proti sprejel aprila letos. Novela določa, da mora biti raba slovenščine omogočena tudi na najsodobnejših elektronskih napravah in storitvah, pri čemer imajo podjetja določeno prehodno obdobje za prilagoditev svojih produktov.
Slovenija pred sprejetjem novele ni imela učinkovitega mehanizma za zagotavljanje prisotnosti slovenščine v digitalnem okolju, kar je pomenilo, da je bila podpora slovenskemu jeziku odvisna od volje proizvajalcev. S sprejetjem nove zakonodaje je Slovenija postavila jasne zahteve glede rabe slovenskega jezika, kar je prineslo pomemben preboj na področju digitalne dostopnosti za slovensko govoreče uporabnike.