Irska, Španija in Norveška so napovedale, da bodo 28. maja uradno priznale palestinsko državo, kar je sprožilo takojšen odziv Izraela, ki je odpoklical svoje veleposlanike iz Dublina, Madrida in Osla.
Irska, španska in norveška vlada so v sredo zjutraj usklajeno objavile dolgo pričakovane napovedi, katerih namen je po njihovih besedah podpreti rešitev dveh držav in spodbuditi mir na Bližnjem vzhodu.
“Palestino bomo priznali iz številnih razlogov, ki jih lahko strnemo v tri besede: mir, pravičnost in doslednost,” je v parlamentu v Madridu ob aplavzu dejal španski premier Pedro Sánchez. “Zagotoviti moramo, da se bo spoštovala rešitev dveh držav in da bodo obstajala vzajemna varnostna jamstva.“
Irski predsednik vlade Simon Harris je dejal, da ima Palestina legitimno pravico do državnosti. “To je izjava nedvoumne podpore rešitvi z dvema državama, ki je edina verodostojna pot do miru in varnosti za Izrael, Palestino in njuna ljudstva,” je dejal na novinarski konferenci v Dublinu. “Prepričan sem, da se nam bodo pri tem pomembnem koraku v prihodnjih tednih pridružile še druge države.“
Norveški premier Jonas Gahr Støre je v Oslu dejal, da miru na Bližnjem vzhodu ni mogoče doseči brez priznanja in da bo Norveška obravnavala Palestino kot neodvisno državo “z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega“.
Izrael je začel hitro diplomatsko protiofenzivo, da bi druge odvrnil od priznanja Palestine. Zunanji minister Israel Katz je odredil takojšnjo vrnitev izraelskih veleposlanikov v omenjene tri države na posvetovanja in zagrozil, da bi lahko sledile “hude posledice“.
“Danes pošiljam jasno sporočilo: Izrael ne bo popustil proti tistim, ki spodkopavajo njegovo suverenost in ogrožajo njegovo varnost,” je dejal.
Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo irskega, španskega in norveškega veleposlanika okaralo in jim pokazalo videoposnetek talk, ki jih zadržuje Hamas.
Katz je trdil, da bi priznanje oviralo prizadevanja za vrnitev talcev v Gazi in zmanjšalo verjetnost prekinitve ognja, saj “nagrajuje džihadiste Hamasa in Irana”.
Do dogodkov je prišlo sredi sedem mesecev trajajoče vojne v Gazi, ki je spodbudila svetovne pozive k trajni rešitvi za mir v regiji in prekinitev genocida. Mednarodno kazensko sodišče pa je izdalo nalog za prijetje zaradi obtožb o vojnih zločinih.
Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je Hamas 7. oktobra ubil približno 1.200 ljudi, večinoma civilistov, še 250 jih je bilo zajetih kot talci, v vojni v Gazi pa je bilo zaradi ofenzive izraelske vojske ubitih približno 35.000 ljudi.
Sánchez je izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja obtožil, da vodi poboje, in ponovno zahteval prekinitev ognja.
“Predsednik vlade Netanjahu si še vedno zatiska oči in bombardira bolnišnice, šole in domove,” je dejal španski voditelj. “Še vedno uporablja lakoto, mraz in teror, da bi kaznoval več kot milijon nedolžnih fantov in deklet. Stvari so šle tako daleč, da so tožilci mednarodnega kazenskega sodišča ta teden zahtevali njegovo aretacijo zaradi vojnih zločinov.“
Sánchez je bil eden najbolj odkritih evropskih voditeljev, ko je šlo za kritike izraelske ofenzive v Gazi. Večkrat je tudi dejal, da rešitev z dvema državama ostaja edini odgovor na krizo na Bližnjem vzhodu.
Sánchez je obsodil “šokantna teroristična dejanja” Hamasa in priznal pravico Izraela, da se brani, vendar je izraelsko vlado razjezil, ko je število mrtvih Palestincev označil za “resnično neznosno” in poudaril, da odziv Izraela ne sme vključevati “smrti nedolžnih civilistov, vključno s tisoči otrok“.
Irski predsednik vlade Simon Harris, ki so mu ob strani stali vodje strank njegove koalicije, je dejal: “Želim si, da bi čez leta vedeli, da se je Irska zavzela za mir, za politično rešitev, ki bo otrokom v Palestini in otrokom v Izraelu omogočila varno življenje v miru in varnosti drug ob drugem.”
Članice EU Irska, Španija, Slovenija in Malta so v preteklih tednih napovedale, da nameravajo razglasiti priznanje. Od leta 1988 je palestinsko državnost priznalo 139 od 193 držav članic ZN. Irska vlada je pred tem dejala, da bi priznanje dopolnilo mirovna prizadevanja in podprlo rešitev z dvema državama.
Medtem ko sta Združeno kraljestvo in Avstralija v zadnjih mesecih nakazala, da bi lahko kmalu sledila njunemu zgledu, je Francija zaenkrat izključila podobno potezo. Minister za Evropo in zunanje zadeve Stéphane Séjourné je v izjavi za agencijo France-Presse dejal: “Francija meni, da doslej ni bilo pogojev, da bi ta odločitev lahko imela dejanski učinek na ta proces.“
