To inovacijo, ki bi lahko humanoidne robote v prihodnosti naredila še bolj podobne ljudem, so razvili v okviru raziskav na Univerzi v Tokiu pod vodstvom profesorja Šodžija Takeučija.
Z uporabo mehanskih naprav, ki posnemajo delovanje kožnih vezi, so raziskovalci robotu omogočili, da se nasmehne, pri čemer se tkivo ni poškodovalo ali deformiralo. To je velik napredek v primerjavi s preteklimi poskusi, kjer se je koža med gibanjem pogosto strgala ali nabirala.
Profesor Takeuči je pojasnil, da cilj njihovega dela ni le ustvariti realistično kožo, temveč tudi doseči polni spekter funkcionalnosti, ki jih najdemo v človeški koži, vključno z delovanjem žlez znojnic, por, krvnih žil in drugih komponent, ki omogočajo interaktivnost in izražanje čustev. Kljub temu priznava, da bo pot do popolnoma realistične robotske kože še dolga.
Razvoj biohibridne robotike, kot je ta, pa ne prinaša le tehnoloških, temveč tudi moralna in etična vprašanja. Raziskovalci iz Univerze v Southamptonu so opozorili na potrebo po strogih regulativnih okvirih in etičnih smernicah za razvoj biorobotov, še posebej glede njihove interakcije z ljudmi in morebitne integracije v človeška telesa.
