Južna Koreja se je znašla v največji politični krizi v zadnjih letih, potem ko je predsednik Jun Suk Jeol v torek nenadoma razglasil vojno stanje v državi. Ta odločitev je sprožila velik val kritik in protestov, ki so rezultirali v pozivih za njegov odstop. V opoziciji že pripravljajo predlog za njegovo odstavitev, ki bo v parlamentu obravnavan v naslednjih 72 urah.
Opozicija namreč trdi, da je predsednikova poteza nezakonita in da bi lahko imela nevarne posledice za demokratični sistem države.
Po predsednikovem razglasitvi vojnega stanja je bil ukrep hitro preklican, vendar so se začeli oblikovati masovni protesti, ki so vključili sindikate in opozicijske stranke. Zahtevajo takojšnjo predsednikovo odstopitev, saj menijo, da je s tem prešel mejo, ki bi ogrozila politično stabilnost in demokratične institucije Južne Koreje.
Jun Suk Jeol se je odločil za to drastično potezo, da bi zaščitil Južno Korejo pred grožnjo severnokorejskih komunističnih sil in za boj proti notranjim “protidržavnim elementom.” Vendar pa so mnogi njegovo odločitev videli kot nepotrebno eskalacijo, ki je imela za posledico širjenje političnih napetosti in krizo zaupanja v vlado.
Medtem ko so se že začeli protesti in pozivi k njegovi aretaciji, je Jun ostal brez podpore najtesnejših sodelavcev, vključno z nekdanjimi ministri. Opozicija, ki ima v parlamentu večino, zdaj grozi z odstavitvijo predsednika in sledi preiskavi njegovega ravnanja. Na seznamu obtožb je tudi njegova zloraba oblasti za osebno politično agendo, kar je še dodatno zaostrilo situacijo.
Ob tem se je začelo tudi vprašanje, ali so Južnokorejci obupali nad svojo vlado in predsednikom ter ali se bo država odmaknila od svojih političnih ciljev znotraj mednarodne skupnosti. S politično negotovostjo in grožnjo še večjih političnih nemirov se Južna Koreja sooča z odločilnimi tedni, ki bodo določili njen politični potek.
