Ko se otrok vrne iz šole, vstopi v dom z iskricami v očeh. Ponosno pove, da je prejel pohvalo učitelja za odlično pisanje, a hkrati tudi trojko pri matematiki. Če so starši utrujeni in polni obveznosti, se pogosto osredotočijo le na oceno: “Zakaj trojka? Bi lahko bilo bolje? Si lačen? Pospravi torbo in preobuj se.”
Toda v tem trenutku se otroku poruši veselje. Namesto občutka ponosa in povezanosti se sooči s kritiko in hitrim preusmerjanjem na druge obveznosti.
Pomen kakovostne komunikacije
Komunikacija ni le izmenjava besed, temveč tudi način, kako drug drugemu izkazujemo spoštovanje in zanimanje. Po besedah psihoterapevta Williama Glasserja obstajata dve vrsti komunikacijskih vzorcev:
- Podporna komunikacija, ki temelji na poslušanju, spoštovanju, zaupanju in spodbujanju.
- Razdiralna komunikacija, ki vključuje kritiziranje, pritoževanje, obtoževanje in kaznovanje.
Otroci, ki doživljajo predvsem razdiralne vzorce, pogosto razvijejo obrambne mehanizme: nekateri se umaknejo v svoj svet, drugi postanejo uporniški, tretji pa poiščejo bližino in razumevanje drugje.
Kaj pomeni resnična prisotnost?
Biti starš pomeni več kot le skrb za otroka – pomeni biti prisoten v njegovem življenju. To ne pomeni zgolj fizične bližine, temveč tudi čustveno razpoložljivost.
Otroka moramo znati poslušati brez sodb, se zanimati za njegova čustva in mu dati občutek, da je vreden naše pozornosti. Ko nam opisuje poraz na tekmi, prepirom s prijatelji ali težave v šoli, si želi predvsem, da ga nekdo razume in mu stoji ob strani.
Če se starši osredotočajo le na rutinska vprašanja (“Kaj si jedel? Si naredil domačo nalogo?”), otrok ne bo razvil občutka, da je njegovo notranje doživljanje pomembno.
Kako poglobiti odnos z otrokom?
- Postavljajte drugačna vprašanja: Namesto “Kakšno oceno si dobil?” vprašajte: “Kako si se počutil pri testu?”
- Bodite pozorni na njegove reakcije: Opazujte, kaj ga veseli in kaj ga skrbi.
- Ne prekinjajte ga, ko govori: Poslušajte z resničnim zanimanjem, ne da bi ga takoj popravljali ali mu dajali nasvete.
- Dovolite mu, da izrazi čustva: Če je razočaran ali jezen, mu ne recite “Ne bodi tak”, ampak mu pomagajte razumeti svoja čustva.
- Naredite prostor za kakovosten čas: Vsak dan si vzemite vsaj nekaj minut samo zanj – brez telefonov, televizije in drugih motenj.
Otrok, ki se počuti slišanega in cenjenega, bo odraščal z večjo samozavestjo, notranjo varnostjo in sposobnostjo vzpostavljanja zdravih odnosov. Starševska naloga ni le vzgajati, ampak predvsem graditi trdno vez, ki bo trajala tudi v njegovem odraslem življenju.
