Po burnem silvestrovanju, zaznamovanem z nesrečami in napadi, vse več evropskih držav razmišlja o omejitvi ali celo popolni prepovedi pirotehnike. Med prvimi, ki intenzivno razpravljata o tem, sta Nemčija in Belgija, kjer je uporaba pirotehnike med prazniki povzročila kaos in resne poškodbe. Medtem ko so nekatere evropske prestolnice, kot sta Rim in Bruselj, že uvedle popolne prepovedi, tudi v Sloveniji vse glasneje odmevajo pozivi k strožjim ukrepom.
Slovenija že uvaja omejitve
V Sloveniji je prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov že strogo regulirana. Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, kot so kresničke/prskalice in manjši ognjemeti, je dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do 1. januarja. Prepovedano je uporabljati pirotehniko v strnjenih naseljih, zaprtih prostorih, bližini bolnišnic in na javnih prireditvah.
Prodaja in uporaba eksplozivnih sredstev višjih kategorij (F2 in F3) sta v Sloveniji popolnoma prepovedani. Kršitelji se soočajo z globami od 400 do 1200 evrov, pirotehnične izdelke pa jim zasežejo.
Nemčija po smrtonosnem silvestrovanju razmišlja o strožjih ukrepih
Nemčija velja za eno od držav z najbolj sproščeno zakonodajo glede pirotehnike. Fizične osebe, starejše od 18 let, lahko za Silvestrovo kupijo in uporabljajo pirotehniko kategorije F2, ki vključuje eksplozivna sredstva z zmernim tveganjem. Strožje omejitve veljajo za pirotehniko višjih kategorij (F3 in F4), ki jo lahko uporabljajo le licencirani izvajalci ognjemetov.
V letošnjem silvestrovem praznovanju je v Nemčiji prišlo do številnih nesreč. Pet ljudi je umrlo zaradi eksplozij pirotehničnih sredstev, številni pa so utrpeli hude poškodbe obraza, rok in oči. V Berlinu je zaradi eksplozij poškodovanih več fasad in avtomobilov, 36 stanovanj pa je postalo neprimernih za bivanje. Policisti in reševalci so bili večkrat tarče napadov z ognjemeti, kar je sprožilo ostre razprave o popolni prepovedi pirotehnike v državi.
Belgija med prvimi uvedla popolno prepoved v Bruslju
Belgija je že decembra 2024 sprejela odločitev, da v prestolnici Bruselj prepove uporabo vseh vrst pirotehnike. Odločitev so sprejeli zaradi številnih incidentov v preteklih letih, ko je uporaba pirotehnike ogrozila varnost prebivalcev in povzročila gmotno škodo.
Tudi v Sloveniji naraščajo pozivi k strožji ureditvi tega področja. Inštitut 8. marec je konec lanskega leta začel zbirati podpise pod peticijo “Ustavimo prodajo prepovedanih petard.” S peticijo zahtevajo, da pristojne institucije dosledno preprečijo prodajo in dostavo prepovedanih pirotehničnih sredstev v Slovenijo.
“Mladi s poškodovanimi rokami, preplašene živali in glasni poki, ki prestrašijo mimoidoče. Prav je, da smo v Sloveniji prepovedali petarde. Zdaj pa je čas, da poskrbimo za dosledno izvajanje zakonov,” je poudarila Nika Kovač, direktorica inštituta.
Najstrožjo zakonodajo glede pirotehnike ima Irska, kjer so v prosti prodaji dovoljena zgolj pirotehnična sredstva kategorije F1, kot so kresničke/prskalice. Pirotehnika višjih kategorij je prepovedana brez posebne licence, kršitelji pa se soočajo z visokimi denarnimi kaznimi ali celo zapornimi kaznimi.
Vse več evropskih držav razmišlja o popolni prepovedi pirotehnike, vendar ta odločitev ni preprosta. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko privedlo do porasta črnega trga, kjer bi se nevarni izdelki prodajali brez nadzora. Zagovorniki prepovedi pa poudarjajo, da je varnost ljudi in živali pomembnejša od tradicije prazničnih ognjemetov.
Vprašanje, ali bo Evropa sledila zgledu Irske in uvedla strožjo zakonodajo ali celo popolno prepoved pirotehnike, ostaja odprto.
