Kitajska je začela obsežne pomorske in zračne vojaške vaje v bližini Tajvana, v katerih sodeluje skoraj 90 ladij in 47 vojaških letal. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da gre za največje tovrstne manevre od leta 2022, ko je Peking ostro reagiral na obisk Nancy Pelosi v Taipeju.
Tiskovni predstavnik tajvanskega obrambnega ministrstva Sun Li-fang je dejal, da število kitajskih ladij presega vse prejšnje odzive Pekinga na dogodke, povezane s Tajvanom. Število kitajskih letal, zaznanih v enem dnevu, pa je največje od oktobra.
Vojaške vaje so sledile pacifiški turneji tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, ki je obiskal Havaje in Guam, kar je dodatno razjezilo Peking. Kitajska, ki Tajvan vidi kot del svojega ozemlja, v skladu s politiko ene Kitajske ne izključuje uporabe sile za podreditev otoka.
Napetosti so odmevale tudi na mednarodnem prizorišču. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je v govoru na krovu letalonosilke USS George Washington opozoril, da je Kitajska “edina država na svetu, ki ima namen in vse bolj tudi zmožnost spremeniti mednarodni red, ki temelji na pravilih”.
“Želimo, da ta regija ostane odprta za svobodo plovbe in možnost letenja po mednarodnih zračnih poteh,” je poudaril Austin.
Medtem Tajvan natančno spremlja situacijo in opozarja na naraščajoči pritisk Kitajske, ki s takšnimi dejanji krepi napetosti v Tajvanski ožini in povečuje tveganje za širši konflikt.
