Te pripombe na letnem varnostnem forumu v Singapurju so sledile prvim vsebinskim osebnim pogovorom med vodjema obrambnih služb obeh držav v zadnjih 18 mesecih. “Vedno smo bili odprti za izmenjave in sodelovanje, vendar morata obe strani stopiti druga drugi naproti,” je dejal Dong v dialogu Shangri-La, kjer se je v petek srečal z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom. “Menimo, da potrebujemo več izmenjav prav zato, ker med obema vojskama obstajajo razlike.“
Dong in Austin sta več kot eno uro sestankovala v luksuznem hotelu, kjer je potekal forum, ki se ga udeležujejo obrambni uradniki z vsega sveta in je v zadnjih letih veljal za barometer odnosov med ZDA in Kitajsko.
Austin je po srečanju dejal, da se bodo telefonski pogovori med ameriškimi in kitajskimi vojaškimi poveljniki nadaljevali “v prihodnjih mesecih“, Peking pa je pozdravil “stabilizacijo” varnostnih odnosov med državama.
Letošnji dialog Shangri-La poteka teden dni po tem, ko je Kitajska po inavguraciji predsednika Lai Ching-teja, ki ga je Peking označil za “nevarnega separatista“, izvedla vojaške vaje okoli samoupravnega Tajvana in opozorila na vojno zaradi otoka, ki ga podpirajo ZDA.
“Kitajska ljudska osvobodilna vojska je bila vedno neuničljiva in močna sila, ki je branila združitev domovine, zato bo vedno odločno in odločno ukrepala, da bi omejila neodvisnost Tajvana in zagotovila, da mu to nikoli ne bo uspelo,” je v nedeljo na forumu dejal Dong.
“Kdor si bo drznil ločiti Tajvan od Kitajske, bo zdrobljen na koščke in sam uničen.“
Tajpej se je odzval in komentarje kitajskih uradnikov na forumu označil za “nerazumne” ter vztrajal, da si bo “neutrudno prizadeval za mir in stabilnost v Tajvanski ožini“, je v izjavi sporočil tajvanski predsedniški urad.
V zvezi z Južnokitajskim morjem, ki si ga Kitajska skoraj v celoti lasti in kjer je bila vpletena v spopade s filipinskimi plovili, je Dong opozoril na “omejitve” zadržanosti Pekinga. “Kitajska je ob kršitvah pravic in provokacijah ohranila zadostno zadržanost, vendar pa ima to svoje meje,” je dejal Dong.
Administracija predsednika Joeja Bidena in Kitajska sta okrepili komunikacijo, da bi zmanjšali trenja med jedrskima tekmicama, državni sekretar Antony Blinken pa je prejšnji mesec obiskal Peking in Šanghaj.
Ključni poudarek je bil na obnovitvi dialoga med vojskami, ki velja za ključnega pri preprečevanju, da bi spori na kriznih žariščih ušli izpod nadzora. Kitajska je leta 2022 prekinila vojaške komunikacije z Združenimi državami Amerike kot odziv na obisk takratne predsednice predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi na Tajvanu.
Napetosti med Washingtonom in Pekingom so še povečale zadeve, med drugim domnevni kitajski vohunski balon, ki je bil sestreljen nad zračnim prostorom ZDA, srečanje med takratno tajvansko predsednico Tsai Ing-wen in naslednikom Pelosijeve Kevinom McCarthyjem ter ameriška vojaška pomoč Tajpeju.
Kitajska je prav tako besna zaradi poglabljanja obrambnih vezi Združenih držav na azijsko-pacifiškem območju, zlasti s Filipini, ter rednega nameščanja vojaških ladij in bojnih letal v Tajvanski ožini in Južnokitajskem morju. Peking meni, da je to del desetletja trajajočih prizadevanj ZDA, da bi ga zadržale.
Po vrhu kitajskega voditelja Xi Jinpinga in Bidena novembra lani sta se strani dogovorili, da bosta ponovno začeli vojaške pogovore na visoki ravni, tudi o vojaških operacijah v bližini Tajvana, Japonske in v Južnokitajskem morju.
