Rezultati volitev
Elvis Amoroso, predstavnik nacionalnega volilnega sveta (CNE), ki je zvest Madurovemu režimu, je naznanil, da je Maduro zmagal z 51,2 odstotka glasov, medtem ko je opozicijski kandidat Edmundo Gonzalez Urrutija prejel 44,2 odstotka glasov. Kljub temu so predvolilne ankete napovedovale poraz za Madura, kar je sprožilo dvome o poštenosti volitev. Maduro bo januarja prihodnje leto začel svoj tretji šestletni mandat.
Odzivi in protesti
Protesti so izbruhnili v prestolnici Caracas in drugih mestih po državi. Protestniki so udarjali z lonci in ponvami ter pozivali k padcu vlade. V eni izmed sosesk v Caracasu so protestniki izrazili svoje nezadovoljstvo z vlado in zahtevali njeno zamenjavo.
Obtožbe in preiskave
Venezuelski državni tožilec Tarek William Saab, znan kot Madurov zaveznik, je obtožil voditeljico opozicije Mario Corino Machado, da je vpletena v poskus vdora v državni volilni sistem. Saab je novinarjem povedal, da je njegov urad sprožil preiskavo o domnevnem kibernetskem napadu, v katerega naj bi bil vpleten tudi aktivist Lester Toledo ter drugi opozicijski voditelji, vključno z Mario Machado in Leopoldom Lopezom.
Mednarodni odzivi
Volitve so v mednarodni skupnosti sprožile različne odzive. Več latinskoameriških držav je izrazilo dvom v izide volitev in kritiziralo Madura. Devet latinskoameriških držav je pozvalo k ponovnemu pregledu izidov volitev. Panama je celo napovedala umik svojih diplomatov iz Venezuele in prekinitev diplomatskih stikov, dokler ne bo opravljen popoln pregled postopka štetja glasov.
Evropska unija in Združeni narodi so prav tako pozvali k večji preglednosti volitev. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k mirnemu reševanju volilnih sporov, kar je poudaril njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.
Kljub uradni razglasitvi zmage Nicolasa Madura so dvomi o poštenosti volitev in številni protesti v Venezueli znak globokih političnih napetosti v državi. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogodke in poziva k preglednosti in mirnemu reševanju sporov.
