V soboto so se po vsej Franciji odvijali množični protesti proti imenovanju Michela Barnierja za novega francoskega premierja. Več kot 100.000 ljudi se je zbralo na ulicah, da bi izrazilo svoje nestrinjanje s potezo predsednika Emmanuela Macrona, ki je v nasprotju z rezultati volitev in pričakovanji levih strank imenoval Barnierja.
Volitve, ki so potekale pred imenovanjem Barnierja, so bile neodločne, pri čemer je levičarski blok Nova ljudska fronta (NPF) osvojil največ sedežev v parlamentu. Kljub temu pa je Macron zavrnil kandidata NPF za premierja, Lucie Castets, in se odločil za Barnierja, kar je sprožilo val nezadovoljstva med levičarji in njihovo bazo.
Protesti, ki so jih organizirali sindikati in člani NPF, so hitro postali množični. Glavna zahteva protestnikov je bila ponovna obravnava odločitve in imenovanje premierja, ki bo bolje odražal izide volitev.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve se je protestov udeležilo 110.000 ljudi, pri čemer je samo v Parizu protestiralo 26.000 ljudi. Voditelji protestov pa trdijo, da se je na ulicah zbralo kar 300.000 ljudi. Med najbolj odmevnimi protestniki je bil veteran radikalne stranke Nepokorna Francija, Jean-Luc Mélenchon, ki je pozval k množični udeležbi na nacionalnih protestih.
Mélenchon je v Parizu imel govor, v katerem je Macronovo potezo označil za “državni udar” in zahteval, da se demokracija ponovno vzpostavi.
Levičarske stranke so ogorčene nad tem, da je bil njihov kandidat za premierja zavrnjen. Castetsova je dejala, da je Barnier popolnoma odvisen od Narodne skupščine, kar po njenem mnenju ogroža demokratične procese v državi. Socialistična županja Pariza, Anne Hidalgo, je izrazila razočaranje, da je bil njen predlog za imenovanje nekdanjega socialističnega premierja Bernarda Cazeneuveja prav tako zavrnjen.
Barnier, nekdanji pogajalec za brexit pri Evropski uniji, se je medtem lotil oblikovanja nove vlade. Izrazil je pripravljenost na sodelovanje s politiki iz vseh političnih spektrov, vključno z levico, kar pa je privedlo do kritik, da bi njegova vlada lahko nagnila k skrajni desnici.
Kljub protestom in političnim napetostim se je Barnier v soboto posvetil obiskovanju otroške bolnišnice v Parizu, kjer je poudaril pomen javnih storitev, a hkrati priznal, da njegova vlada ne bo delala čudežev.
Medtem ko se protesti nadaljujejo, se novi premier sooča z izzivom oblikovanja vlade, ki bo lahko premostila politične delitve v državi in prinesla stabilnost v težkih časih.
