Operacija je obsegala 91 hišnih preiskav, največ v Španiji (77), pa tudi na Cipru, v Franciji in Sloveniji. Poleg 8,2 milijona evrov gotovine in 2 milijonov na bančnih računih je bil največji ulov kar 27 milijonov evrov v kriptovalutah, ki jih je združba uporabljala za prikrivanje svojih transakcij.
Združbo so sestavljali predvsem ukrajinski državljani, pa tudi armenski, azerbajdžanski, kazahstanski in kitajski akterji. Ti so zagotavljali kurirske in finančne storitve kriminalnim skupinam, ki so se ukvarjale s trgovino z drogami, davčnimi utajami in tihotapljenjem blaga.
Zloraba statusa zaščite in prehod na kriptovalute
Kot je razkril Europol, je združba izkoriščala status začasne zaščite, ki ga je EU po začetku vojne v Ukrajini omogočila beguncem. Številni ukrajinski državljani so v EU prinesli gotovino, združba pa je zlorabila izjeme pri pregledih denarnih tokov, da bi omogočila nezakonite prenose večjih zneskov. Denar so pogosto deklarirali kot osebne prihranke in ga prek kurirjev prenašali med Španijo, Ciprom, Francijo in drugimi državami.
Ko so organi pregona začeli prestrezati kurirje, se je združba preusmerila na uporabo kriptovalut, kar je otežilo sledenje transakcijam. V obdobju manj kot enega leta so po ocenah prenesli vsaj 75 milijonov evrov. Med racijami na Cipru so organi pregona zamrznili za 26 milijonov evrov sredstev v eni kriptovaluti.
Slovenska povezava
Med osumljenci, aretiranimi v operaciji, sta tudi dva iz Slovenije, kar kaže na vpletenost v mrežo na širši ravni. Slovenija je tako delovala kot ena od vmesnih točk za operacije združbe, ki je bila osredotočena na Španijo.
Organi pregona opozarjajo, da takšne kriminalne združbe izkoriščajo ranljivosti mednarodnih sistemov in človeških kriz. Zaseg 35,7 milijona evrov ter preiskava dodatnih 17 osumljencev sta le del prizadevanj za razbijanje te globalne mreže.
Evropske države s skupnim ukrepanjem dokazujejo, da so tudi najbolj kompleksne kriminalne združbe ranljive za pravočasno in usklajeno delovanje organov pregona.
