Januar 2025 je podrl nov temperaturni rekord, saj je bil najtoplejši januar v zgodovini meritev, kažejo podatki službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus. Povprečna globalna temperatura zraka je znašala 13,23 °C, kar je za 0,79 °C več od povprečja v obdobju 1991–2020.
To je že 19. zaporedni mesec, ko so bile globalne temperature vsaj za 1,5 °C višje od predindustrijske ravni (1850–1900), kar postavlja pod vprašaj prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja.
V Evropi je bil januar 2025 drugi najtoplejši v zgodovini, takoj za januarjem 2010. Povprečna temperatura je bila 1,80 °C nad dolgoletnim povprečjem, kar je povzročilo številne vremenske ekstreme. Najtoplejše je bilo v južni in vzhodni Evropi, vključno z zahodno Rusijo. Po drugi strani so na Islandiji, Irskem in severu Skandinavije temperature ostale pod dolgoletnim povprečjem.
Tudi druge regije so doživele močne temperaturne odklone. Severovzhodna in severozahodna Kanada, Aljaska ter Sibirija so imele izrazito nadpovprečne temperature, medtem ko so bile vzhodne ZDA, deli Rusije in jugovzhodna Azija hladnejši od povprečja.
Povprečna temperatura gladine morja je januarja znašala 20,78 °C, kar je druga najvišja vrednost v zgodovini meritev. To kaže na nadaljnje segrevanje oceanov, ki močno vpliva na globalno podnebje.
Poleg ekstremnih temperatur so bile v januarju 2025 izrazite tudi hidrološke spremembe. Močne padavine so povzročile poplave v zahodni Evropi, Aljaski, osrednji in vzhodni Rusiji, vzhodni Avstraliji in jugovzhodni Afriki. Po drugi strani so se sušne razmere okrepile v severni Afriki, Bližnjem vzhodu, južnih delih ZDA in večjem delu Južne Amerike.
Samantha Burgess, strateška vodja Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb, opozarja, da trenutni trend preseganja temperaturnih rekordov kljub pojavu La Nina ostaja zaskrbljujoč.
“Januar 2025 je še en presenetljiv mesec v nizu rekordnih temperatur. Kljub ohlajevalnemu učinku La Nine se globalne temperature še naprej vztrajno dvigajo. S Copernicusom bomo natančno spremljali nadaljnji razvoj temperature oceanov in njihov vpliv na podnebne spremembe,” je poudarila.
Podnebni strokovnjaki poudarjajo, da trenutni trend naraščanja temperatur kaže, da svet še ni na poti k omejitvi globalnega segrevanja pod 1,5 °C, kot je bilo določeno v Pariškem sporazumu. Ekstremni vremenski pojavi postajajo vse pogostejši, posledice pa so vidne v večjem številu naravnih katastrof po vsem svetu.
