Nova raziskava, ki je analizirala DNK več kot 300 divjih psov na območju Černobila, je razkrila presenetljive mutacije, ki kažejo, da so ti psi doživeli hitrejše evolucijske spremembe kot podobne živali v drugih regijah. Gre za pomemben prispevek k razumevanju vpliva radioaktivnega sevanja na živa bitja, saj so bili ti psi dolgotrajno izpostavljeni visokim ravnem sevanja, ki so posledica katastrofe, ki se je zgodila leta 1986.
Raziskovalci so se osredotočili na pse, ki so potomci hišnih ljubljenčkov, katerih lastniki so jih zapustili med evakuacijo območja.
Raziskavo so izvedli znanstveniki z Univerze v Južni Karolini in Nacionalnega inštituta za raziskave genoma, ki so analizirali DNK divjih psov na območju, kjer je stopnja radioaktivnega onesnaženja še vedno visoka. Ugotovitve, objavljene v reviji ‘Science Advances‘, so pokazale genetske razlike med psi, ki živijo v bližini elektrarne in tistimi, ki prebivajo le nekaj kilometrov stran.
Sevanje je sicer le eden od dejavnikov, ki bi lahko vplivali na mutacije, saj obstajajo tudi drugi dejavniki, kot je sorodstveno parjenje.
Čeprav študija ne more dokazati, da je sevanje glavni vzrok za te spremembe, je pomemben korak pri analizi živečih obsevanih populacij, saj pomaga bolje razumeti, kako so se živali spoprijele z visoko stopnjo sevanja.
Podobne raziskave so že pokazale, da je sevanje lahko pospešilo naravno evolucijo tudi pri drugih vrstah. Na primer, žabe, ki so običajno zelene, so na območju Černobila postale črne, kar naj bi bilo posledica mutacije melanina – pigmenta, ki je pomagal nevtralizirati del sevanja. To razkriva, kako so nekatere vrste lahko razvile zaščitne lastnosti kot odgovor na okoljske spremembe, kot je sevanje.
Te raziskave ponujajo novo perspektivo o vplivu sevanja na evolucijo in odpornost živih bitij, hkrati pa odpravljajo vprašanja o tem, kako lahko naravna selekcija deluje v ekstremnih okoljih.
