V zadnjem desetletju je stopnja pismenosti odraslih v državah Evropske unije doživela opazen upad, razkriva najnovejša Mednarodna raziskava spretnosti odraslih (PIAAC). Raziskavo je sofinancirala Evropska komisija v sodelovanju z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Rezultati, ki vključujejo podatke iz 20 držav EU ter nekaterih drugih razvitih držav, kažejo, da se pismenost in matematične spretnosti poslabšujejo ali stagnirajo.
Raziskava, izvedena med odraslimi, starimi od 16 do 65 let, je zajela države EU, Japonsko, Norveško, Združeno kraljestvo, Kanado, Švico, Novo Zelandijo, ZDA, Singapur, Južno Korejo in Izrael. Med članicami EU izstopata Finska in Danska, kjer so raziskovalci zabeležili izboljšanje pismenosti. Podobno so v Estoniji in na Nizozemskem opazili napredek na področju matematičnih spretnosti.
V preostalih državah pa rezultati kažejo drugačno sliko. Poglabljanje neenakosti med odraslimi z najboljšimi in najslabšimi rezultati je zaskrbljujoče, še posebej v zvezi z osnovnimi pismenostnimi spretnostmi. To nakazuje, da družbene in gospodarske razlike igrajo vse večjo vlogo pri dostopu do izobraževanja in spretnosti.
Finska in Japonska kot svetla točka, Poljska in Litva na dnu
Na vrhu lestvice držav z najboljšimi rezultati na obeh področjih izstopajo Finska, Japonska, Nizozemska, Norveška in Švedska. Na drugi strani pa so države z najnižjimi stopnjami pismenosti Poljska, Litva, Češka, Madžarska in Avstrija. Med države z zmernejšim upadom pismenosti sodijo Francija, Italija, Irska, Španija in Nizozemska.
Podobno sliko prikazujejo tudi rezultati na področju numeričnih spretnosti. Negativne trende so zabeležili predvsem v Litvi, na Poljskem, Madžarskem in Slovaškem.
Med državami zunaj Evropske unije so največji padec pismenosti zabeležili v Južni Koreji, na Novi Zelandiji in v ZDA. Raziskovalci opozarjajo, da so v teh državah potrebni bolj ciljno usmerjeni ukrepi, da bi preprečili nadaljnje poslabševanje.
Rezultati raziskave so pomembno opozorilo za oblikovalce politik v državah, ki so doživele padec pismenosti. Vloga izobraževalnih sistemov in dostop do vseživljenjskega učenja sta ključna za izboljšanje pismenosti in numeričnih spretnosti. Raziskava kaže, da so države, ki vlagajo v kakovostno izobraževanje, kot sta Finska in Danska, uspešnejše pri preprečevanju negativnih trendov.
Evropska komisija opozarja, da je pismenost ključna za gospodarsko konkurenčnost in družbeno kohezijo. Brez ustreznih ukrepov se lahko razkorak med izobraženimi in manj izobraženimi še poveča, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za celotno družbo.
Raziskava PIAAC ponuja dragoceno izhodišče za nadaljnjo analizo in razvoj strategij, ki bi preprečile nadaljnje upadanje osnovnih spretnosti pri odraslih.
