V Uzbekistanu se v zadnjem času ponovno pojavljajo poročila o prisilnem britju brad, usmerjenem predvsem proti prakticirajočim muslimanom. Policija v mestih izven prestolnice naj bi več deset moških pozvala in prisilila, da si obrijejo brade, kar vzbuja zaskrbljenost domačih in mednarodnih organizacij za človekove pravice.
Po poročanju RFE/RL, naj bi policija v mestu Yangiyul, približno 20 kilometrov od Taškenta, v zadnjih tednih pozvala moške, da si obrijejo brade. Moški, ki je želel ostati anonimen, je dejal, da je bilo v zadnjem mesecu v tem mestu tako prisiljeno k britju 22 moških. “Prisila je usmerjena izključno proti versko pobožnim moškim, kar kaže na sistematičen pristop,” je dodal.
Moški, ki so bili v stiku z RFE/RL, so potrdili, da policija ne cilja na tiste, ki imajo brado zaradi mode, temveč zgolj na prakticirajoče muslimane. “Policija trdi, da smo videti kot teroristi. Brade pa puščamo v skladu s tradicijo in praksami preroka Mohameda. S tem kršijo naše pravice,” je povedal eden izmed prebivalcev Yangiyula.
Lokalni policijski uradnik je medtem zanikal, da bi oblasti moške prisilile v britje brad. Vendar pa poročila iz preteklih let kažejo, da so v Uzbekistanu pogosti primeri, ko policija izvaja tovrstne pritiske, domnevno v okviru prizadevanj za boj proti radikalnemu islamu.
Maja letos je po spletu zaokrožil videoposnetek, v katerem naj bi policijski uradnik v vzhodnem mestu Namangan svojim podrejenim naročil, naj izberejo moške z bradami, jih prisilijo v britje in dokumentirajo celoten proces. Junija so policisti v mestu Angren domnevno prisilili več deset prakticirajočih muslimanov, da si obrijejo brade.
Uzbeške oblasti trdijo, da so bila britja v nekaterih primerih potrebna zaradi usklajevanja videza s fotografijami na osebnih dokumentih. Kljub tem trditvam pa se zdi, da gre za širši problem, ki se dotika verske svobode.
Leta 2020 je ameriško zunanje ministrstvo Uzbekistan odstranilo s seznama držav, ki kršijo versko svobodo, potem ko je država več let veljala za tisto, ki izvaja resne kršitve na tem področju. Kljub temu se poročila o tovrstnih incidentih v državi še vedno pojavljajo, kar kaže na perečo problematiko odnosov med državo in verskimi skupnostmi.
