Lafarge, eden največjih svetovnih proizvajalcev cementa in gradbenih materialov, je v središču odmevnega sodnega primera v Franciji, kjer se bo zagovarjal zaradi obtožb o financiranju terorizma in kršitvi sankcij Evropske unije. Zaradi povezav s svojo sirijsko podružnico naj bi Lafarge med letoma 2013 in 2014 vzdrževal finančne stike z oboroženimi skupinami, vključno z Islamsko državo (ISIS), da bi ohranil proizvodnjo cementa v državi, kljub vojni in kaosu, ki je tam divjal.
Jedro obtožb se nanaša na poslovanje Lafarge Cement Syria (LCS), hčerinske družbe Lafarge v Siriji, kjer je podjetje, v želji po ohranitvi svoje cementarne v Jalabiyi, domnevno sklepalo dogovore z oboroženimi frakcijami. Po podatkih tožilstva naj bi družba v zameno za “varnost” plačevala več milijonov evrov različnim skupinam, vključno z ISIS, kar je v neposrednem nasprotju s sankcijami, ki jih je Evropska unija uvedla proti Siriji.
Po poročanju francoskih medijev naj bi Lafarge tudi poskušal prikriti svoja dejanja, zavedajoč se morebitnih pravnih posledic. Podjetje se sooča z resnimi obtožbami, ki vključujejo ne le financiranje terorizma, temveč tudi ogrožanje življenja svojih zaposlenih, saj so jim ukazovali, naj nadaljujejo delo v nevarnih okoliščinah.
Lafarge je od leta 2015 v lasti švicarske multinacionalke Holcim, kar pa ne zmanjšuje teže obtožb, ki segajo v obdobje pred prevzemom. Čeprav se Holcim trudi distancirati od ravnanj prejšnjega vodstva Lafarga, ta primer meče senco na celotno industrijo gradbenih materialov. Podjetje se sooča tudi z morebitnimi finančnimi posledicami, ki bi lahko vplivale na njegovo poslovanje po vsem svetu.
Primer Lafarge v Franciji je eden največjih sodnih procesov, povezanih z delovanjem velikih korporacij na konfliktnih območjih. Sodišče bo presojalo ne le o domnevnih finančnih dogovorih z oboroženimi skupinami, temveč tudi o širšem vprašanju odgovornosti multinacionalk pri delovanju v kriznih regijah. Francosko tožilstvo vztraja, da gre za resne kršitve mednarodnega prava, medtem ko se Lafarge brani z utemeljitvijo, da je poskušal zaščititi svoje zaposlene in ohraniti proizvodnjo.
Podjetje Lafarge je dobro poznano tudi Slovencem, saj je imelo v lasti zdaj že zaprto cementarno v Trbovljah. Zaradi okoljskih težav in dolgotrajnih protestov je Lafarge zaprl obrat leta 2015, kar je zaznamovalo konec obdobja, ko je cementarna veljala za enega pomembnejših zaposlovalcev v Zasavju. Čeprav primer v Parizu neposredno ne zadeva slovenske proizvodnje, razkriva nekatere etične dileme, s katerimi se soočajo globalni igralci v industriji.
Sodni proces v Parizu bo natančno spremljan, saj bo odločitev sodišča imela daljnosežne posledice ne le za Lafarge, temveč tudi za druge multinacionalke, ki poslujejo v regijah, zaznamovanih z vojnami in sankcijami. Če bo Lafarge spoznan za krivega, ga čakajo visoke denarne kazni, prav tako pa bo v središču razprave o korporativni odgovornosti v konfliktnih razmerah.
