Na obrobju švedskega mesta Västerås se med visokimi drevesi dviga zlata kupola s križem, obkrožena z visoko ograjo in opozorilnimi znaki o prisotnosti kamer. Gre za rusko pravoslavno cerkev, ki jo nekateri dojemajo kot nedolžen kraj molitve, drugi pa kot morebitno grožnjo švedski nacionalni varnosti. Ta cerkev, ki leži blizu letališča, vodnih obratov in podjetij v energetskem sektorju, vzbuja številne pomisleke.
Po invaziji Rusije na Ukrajino leta 2022 so evropske države izgnale ruske diplomate, da bi omejile Moskvin vpliv. Vendar kljub temu Rusija še vedno najde načine za vzpostavitev navidez nedolžnih institucij, ki bi lahko služile kot oporišča za tajne operacije. Markus Göransson, raziskovalec na švedski Univerzi za obramboslovje, meni, da ima cerkev potencial za zbiranje informacij, saj omogoča spremljanje aktivnosti na letališču in v industrijskem sektorju.
Sum na cerkev ni brez osnove. Letos je švedski organ za financiranje verskih skupin prenehal podpirati cerkev zaradi domnevnih stikov z osebami, povezanimi z rusko obveščevalno službo. Tudi druge evropske države so izrazile podobne pomisleke. Ukrajinske varnostne sile so že razkrile primere uporabe cerkva za operacije, ko so v začetku leta 2022 v samostanu v Kijevu našli ruske operativce, ki naj bi tam delovali.
Sumničenja glede ruskih pravoslavnih cerkva se širijo po vsej Evropi, saj varnostne službe na Češkem in v Združenem kraljestvu pozivajo k preiskavi dejavnosti tovrstnih institucij. Za mnoge v Västeråsu cerkev simbolizira ruski vpliv, ki sega onkraj duhovnosti in vzbuja zaskrbljenost glede morebitnih tajnih operacij, kar je še posebej aktualno v času, ko so napetosti med Rusijo in zahodom na vrhuncu.
