Slovenija in Nemčija sta v preteklem tednu v Evropski uniji predlagali neformalni diplomatski dokument, znan kot non-paper, s katerim želita omejiti možnost članic EU, da blokirajo širitev Unije zaradi nerešenih bilateralnih vprašanj. Pobuda je v prvi vrsti namenjena pospešitvi širitve EU na Zahodni Balkan, kjer se proces pogosto ustavi zaradi enostranskih vet ali političnih blokad.
Hrvaška blokira Črno goro – spodbuda za novo pobudo?
Hrvaška je prejšnji teden z blokado Črne gore znova pokazala, kako lahko posamezna članica EU zadrži širitev. Zagreb je Črni gori preprečil zaprtje štirih pogajalskih poglavij, pri čemer so se sklicevali na nerešena vprašanja, ki po mnenju Hrvaške otežujejo medsebojne odnose. Na koncu je Črna gora uspela tehnično zapreti le tri poglavja.
V luči teh dogodkov je Slovenija predlagala, da se članicam EU odvzame pravica do veta na bilateralne spore, ki niso neposredno povezani z izpolnjevanjem meril za članstvo v Uniji. Predlog naj bi olajšal pogajalski proces državam Zahodnega Balkana in preprečil politične blokade, ki nimajo neposredne povezave z evropsko zakonodajo.
Srbski analitiki: Lažja pot za Beograd
Za Srbijo bi bila sprejetje takšnega ukrepa velika olajšava. Srbski analitiki poudarjajo, da bi Beograd s tem lahko obšel morebitne blokade s strani Hrvaške, Bolgarije, Madžarske ali Romunije, kar bi pomembno pospešilo pogajalski proces za vstop v EU.
Miloš Pavković, raziskovalec Centra za evropske politike, je za srbski medij Blic dejal: »To je pomemben korak za Beograd, saj bi se s tem Srbija izognila ponavljajočim se blokadam, ki so pogosto povezane z zgodovinskimi ali političnimi spori in ne z izpolnjevanjem tehničnih kriterijev za članstvo v EU.«
Fajon: Hrvaška naj postane iskren partner Zahodnemu Balkanu
Slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je med obiskom v Podgorici poudarila, da je cilj pobude pospešiti širitveni proces. »Hrvaška, kot zadnja država, ki je vstopila v EU, mora postati iskren partner državam Zahodnega Balkana in prenehati uporabljati enostranske blokade,« je dejala.
Ministrica je poudarila, da bi odprava vet pomagala premagati politične ovire in omogočila hitrejši napredek celotne regije proti članstvu v Uniji.
Hrvaška in Srbija: Dolgotrajne blokade zaradi odprtih vprašanj
Hrvaška je doslej Srbijo že šestkrat blokirala pri zapiranju pogajalskih poglavij z EU. Razlogi za blokade so različni, od vprašanja vojne odškodnine in pogrešanih oseb iz vojne v devetdesetih, do vrnitve arhivskega gradiva. Poleg tega Hrvaška Beogradu očita »prisvajanje dubrovniške književnosti« in zavračanje priznanja genocida v Srebrenici.
Zaradi teh nesoglasij so odnosi med Zagrebom in Beogradom pogosto napeti, kar se odraža tudi v procesu širitve EU.
Kaj pomeni slovensko-srbski predlog za Hrvaško?
Predlog, da članice EU ne bi več imele pravice veta na bilateralna vprašanja, bi Hrvaško postavil v težji položaj. Kot država, ki je pri vstopanju v EU pogosto uporabljala blokade kot politično orodje, bi izgubila pomemben vzvod pritiska.
Za Hrvaško bi to pomenilo, da bi morala svoje zahteve do Srbije, Črne gore ali drugih držav Zahodnega Balkana reševati na drugih ravneh, brez neposrednega vpliva na proces širitve EU.
Pot do kompromisa ali nova fronta?
Medtem ko Srbija in druge države Zahodnega Balkana vidijo predlog kot pozitivno rešitev za pospešitev svojega približevanja EU, je vprašanje, ali bo predlog dobil zadostno podporo v Evropskem svetu. Države, ki so zgodovinsko vezane na regijo, bodo verjetno temu nasprotovale, saj jim to odvzema pomemben vzvod v mednarodnih odnosih.
