V San Franciscu so našli mrtvega 26-letnega raziskovalca Suchirja Balajija, nekdanjega zaposlenega pri podjetju za umetno inteligenco OpenAI, ki je v zadnjih mesecih postal žvižgač in javno opozarjal na sporne prakse podjetja. Njegova smrt, ki jo je urad mrliškega oglednika označil za samomor, je vzbudila številne odzive in sprožila vprašanja o njegovem osebnem življenju ter poklicnih pritiskih.
Kritike na račun OpenAI
Suchir Balaji, ki je bil pri OpenAI zaposlen štiri leta kot raziskovalec, je oktobra v intervjuju za New York Times podjetje obtožil kršitev zakonodaje o avtorskih pravicah. Trdil je, da je OpenAI pri razvoju svojega revolucionarnega jezikovnega modela ChatGPT uporabljal avtorsko zaščitene podatke brez dovoljenja.
“OpenAI s svojo uporabo avtorsko zaščitenih podatkov za izgradnjo ChatGPT-ja krši zakon,” je izjavil v intervjuju. Opozoril je, da tehnologije, kot je ChatGPT, “škodujejo internetu”, saj posegajo v pravice avtorjev in ustvarjalcev vsebin. Po teh izjavah se je podjetje soočilo z dodatnimi pravnimi pritiski, vključno s tožbami ameriških in kanadskih založnikov ter več znanih pisateljev.
OpenAI pod pritiskom javnosti in zakonodaje
OpenAI, ki je ena izmed vodilnih organizacij na področju umetne inteligence, je trditve Balajija zavrnilo. Tiskovni predstavniki podjetja vztrajajo, da so njihovi modeli “usposobljeni na javno dostopnih podatkih” in so skladni z načeli pravične uporabe ter mednarodnimi avtorskimi standardi.
Vendar kritiki menijo, da to ne odraža celotne slike. Med tožniki je tudi znani avtor John Grisham, ki trdi, da je podjetje nezakonito uporabljalo literarne in novinarske vsebine za izboljšanje svojih tehnologij.
Policija je Balajijevo telo našla 26. novembra, potem ko je prejela klic s prošnjo za preverjanje njegovega počutja. Po navedbah oblasti ni bilo znakov kaznivega dejanja, smrt pa je bila označena za samomor.
Tiskovni predstavnik OpenAI je ob smrti Balajija podal izjavo: “Zgroženi smo ob tej izjemno žalostni novici in naše misli so z njegovo družino v tem težkem času.”
Balaji je odraščal v Cupertinu v Kaliforniji in študiral računalništvo na Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju. Po odhodu iz OpenAI avgusta letos se je po njegovih besedah posvečal osebnim projektom.
Smrt Suchirja Balajija je ponovno osvetlila težave, s katerimi se soočajo žvižgači v tehnološki industriji. Ti posamezniki, ki pogosto tvegajo svojo kariero in zasebnost, da bi razkrili domnevne nepravilnosti, se pogosto soočajo z izjemnim pritiskom javnosti, zakonodaje in nekdanjih delodajalcev.
Primer odpira tudi širša vprašanja o etičnosti in pravnih okvirih, v katerih delujejo podjetja, kot je OpenAI. Medtem ko umetna inteligenca prinaša ogromne koristi, se vse bolj izpostavljajo tudi njeni negativni vplivi, zlasti na pravice ustvarjalcev in avtorjev vsebin.
Za zdaj ostaja nejasno, kako bo industrija umetne inteligence v prihodnje naslovila tovrstne obtožbe in izboljšala svoje prakse, a Balajijev primer zagotovo ne bo pozabljen.
