Cena zlata se je ta ponedeljek povzpela na rekordne ravni, saj vlagatelji iščejo varno zatočišče pred vse večjimi gospodarskimi negotovostmi. Glavni razlogi za rast so napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o novih carinah, povečani nakupi zlata s strani centralnih bank in nestabilnost na finančnih trgih.
Največji borzni sklad, podprt z zlatom, SPDR Gold Trust, je v petek zabeležil največje povečanje imetja od avgusta 2023. To kaže na močno zanimanje vlagateljev, ki želijo zavarovati svoje premoženje pred morebitno inflacijo in valutnimi tveganji.
Trumpova napoved novih carin in možnost trgovinskih vojn sta povzročili negotovost na trgih, kar je že vplivalo na ameriške borzne indekse. Zlato pa se je izkazalo kot zanesljivo zatočišče – samo letos se je njegova cena dvignila za skoraj 12 odstotkov, kar ga postavlja na zgodovinsko najvišje vrednosti.
Centralne banke, še posebej Kitajska, so začele povečevati svoje zlate rezerve, da bi zmanjšale odvisnost od ameriškega dolarja. S tem ustvarjajo dodatno povpraševanje, ki še naprej žene cene navzgor.
Poleg politične in ekonomske negotovosti na rast cene vplivajo tudi inflacija, povečano zanimanje industrije za zlato, predvsem v visokotehnološkem sektorju, ter omejena ponudba te plemenite kovine. Visoki stroški rudarjenja namreč dodatno zmanjšujejo zaloge na trgu, kar še dodatno krepi njegovo vrednost.
Analitiki napovedujejo, da bi se cena zlata lahko še povečala, saj trenutni dejavniki, ki vplivajo na rast, ne kažejo znakov umiritve. Vlagatelji po vsem svetu ostajajo pozorni na globalne trende in geopolitične napetosti, ki bi lahko še dodatno spodbudile povpraševanje po zlatu kot varnem zatočišču.
