Ameriški predsednik Donald Trump je v torek sporočil, da bodo ZDA uvedle 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov, farmacevtskih izdelkov in čipov. Ukrep bo začel veljati po 2. aprilu, saj v Beli hiši še analizirajo carinske stopnje, ki jih druge države zaračunavajo ameriškemu blagu.
Trump že dlje časa opozarja na po njegovem mnenju nepošteno trgovinsko politiko, predvsem v avtomobilski industriji. Trenutno so carine na uvoz ameriških avtomobilov v Evropsko unijo 10 odstotkov, medtem ko ZDA za evropske avtomobile zaračunavajo le 2,5 odstotka. Trump želi te razlike izenačiti, pri čemer ZDA že imajo 25-odstotne carine na uvoz poltovornjakov iz večine držav, razen Mehike in Kanade.
Nova trgovinska strategija ZDA je sprožila zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič se bo danes v Washingtonu srečal z ameriškimi uradniki, vključno z novim ministrom za trgovino Howardom Lutnickom, kandidatom za trgovinskega predstavnika Jamiesonom Greerom in predsednikom ameriškega nacionalnega gospodarskega sveta Kevinom Hassettom.
Kaj lahko prinesejo ta pogajanja, še ni jasno. Trump je prejšnji teden podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin, kar pomeni, da bodo ZDA obdavčile uvoz iz tujine enako, kot njihove trgovinske partnerice obdavčujejo ameriško blago. Ta ukrep sicer še ni stopil v veljavo, saj administracija preučuje posledice in morebitne izjeme.
Na vprašanje, ali bi se EU lahko izognila novim carinam, je Trump odgovoril, da je Bruselj nakazal pripravljenost na znižanje carin na ameriške avtomobile. Vendar so evropski poslanci te trditve že zanikali.
Ob tem je Trump napovedal še dodatne pritiske na evropske uradnike, da povečajo uvoz ameriških avtomobilov in drugih izdelkov. Na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi je v torek tudi napovedal, da bodo carine na farmacevtske izdelke in čipe znašale vsaj 25 odstotkov, z možnostjo dodatnih zvišanj do konca leta.
Bela hiša pričakuje, da bodo nekatere največje svetovne korporacije v prihodnjih tednih napovedale nove investicije v ZDA, kar bi lahko bila posledica teh trgovinskih ukrepov.
Trumpova administracija je že prej uvedla 10-odstotne dodatne carine na uvoz iz Kitajske ter 25-odstotne carine na jeklo in aluminij, tudi iz Evropske unije. Te bodo začele veljati 12. marca. Za zdaj pa je predsednik odložil morebitne 25-odstotne carine na ves uvoz blaga iz Mehike in Kanade, dveh ključnih trgovinskih partneric ZDA.
Medtem ko Trump trdi, da bo nova carinska politika koristila ameriškemu gospodarstvu, evropski in azijski trgovinski partnerji že razmišljajo o povračilnih ukrepih. Evropska komisija je že večkrat opozorila, da bi lahko v primeru uvedbe višjih carin sprejela podobne ukrepe proti ameriškim izdelkom, kar bi lahko še dodatno zaostrilo trgovinske odnose med ZDA in EU.
V prihodnjih tednih bo jasno, ali bodo pogajanja med Washingtonom in Brusljem prinesla rešitev ali pa se svetovna trgovina znova znajde v začaranem krogu carinskih vojn.
